Mednarodni denarni sklad (IMF) meni, da morajo države evroobmočja sprejeti previdnostne ukrepe v primeru, da gospodarska rast obstane. Ta možnost se je povečala zaradi težav v industrijskem sektorju, trgovini in ker ima Evropska centralna banka malo sredstev za ponovno spodbudo gospodarstva, poročata IMF in ECB v svojih četrtletnih poročilih.
Šibkost v trgovini in industriji se lahko razširi tudi na druge gospodarske panoge. IMF ne vidi le tveganj za gospodarski upad, ampak pričakuje tudi nižjo gospodarsko rast: 1,2 namesto 1,3 odstotka. Nižja rast je predvsem posledica zastoja nemškega gospodarstva. Nemčija se sooča z daljnosežno trgovinsko vojno med Združenimi državami in Kitajsko, Brexitom in upočasnitvijo kitajskega gospodarstva.
Zaradi tega morata nizozemska in nemška vlada povečati javno porabo za spodbudo gospodarske rasti. Glede na to, da so obresti zelo nizke, morajo vlade prevzeti pobudo, opozarja IMF. Dejstvo, da se IMF v poročilu posebej posveča Nizozemski in Nemčiji, ni presenetljivo. Finančni trgi že dlje časa pritiskajo na obe državi, da naj si sposojata in močno vlagata. Državni dolg na Nizozemskem je v primerjavi z ostalimi državami EU nizek.
Promotion
"Nizozemska bi morala s svojim proračunskim presežkom bistveno več vlagati v infrastrukturo, izobraževanje ali inovacije. Z manjšim varčevanjem bi lahko Haag spodbudil gospodarsko rast," je oktobra že dejala Christine Lagarde, predsednica Evropske centralne banke, tik preden je bila imenovana na nov položaj.
Evropska komisija opozarja na "nemirne" gospodarske čase v bližnji prihodnosti. V svojih ocenah je znižala pričakovane stopnje rasti za območje evra za leto 2019 in naslednji dve leti. Po besedah podpredsednika Valdisa Dombrovskisa mednarodni trgovinski spori, naraščajoče geopolitične napetosti, trajno šibka industrija in Brexit ogrožajo evropsko gospodarstvo.
Tudi Evropska komisija že dlje časa izraža zaskrbljenost zaradi možnih posledic trgovinske politike ZDA in britanskega izstopa iz EU. Bruselj opozarja na grožnjo daljšega obdobja zmerne gospodarske rasti v EU. Za letos komisija pričakuje povprečno 1,1-odstotno rast za države evroobmočja, kar je spodaj od prejšnje napovedi 1,2 odstotka.
Evropski komisarski Dombrovskis je pozval države članice k dejanjem. Poudaril je potrebo, da države z visokimi javnimi dolgovi te zmanjšajo, države z možnostjo pa naj uporabijo proračunske meje. EU je sicer zadovoljna z nadaljnjim upadom brezposelnosti v evroobmočju, ki naj bi prihodnje leto dosegla povprečno 7,4 odstotka.