Evropski voditelji so obljubili, da bodo zbali milijarde evrov za zdravila in globalno boj proti koronavirusu. Voditelji EU želijo v ponedeljek, 4. maja, zbrati 7,5 milijarde evrov na spletnem konferenci za obljube.
Evropski vrhunski politiki so povedali, da podpirajo poziv Svetovne zdravstvene organizacije k skupnemu ukrepanju ter napovedali začetek globalne platforme za sodelovanje pri raziskavah in življenjsko pomembnih terapevtskih ter diagnostičnih zdravilih.
Nemška kanclerka Angela Merkel poleg tega upošteva, da bo nemški prispevek k Evropski uniji zaradi koronske krize moral narasti. S tem zagovoru odpira pot novemu tipu evropskega dolžniškega dogovora za financiranje mega sklada za gospodarsko okrevanje po koroni. 27 komisarjev EU bo kmalu predstavilo svojo pobudo za spremembo večletnega proračuna EU 2021-2027, kar se lahko zgodi hkrati z novim vrhom EU.
O tako pomembni prilagoditvi evropskih proračunov je Merkel dejala, da "bo Nemčija morala prevzeti veliko več obveznosti, kot je bilo doslej predvideno v načrtih." Doslej je bila Nemčija štejena med „varčne države“, skupaj z Nizozemsko in Avstrijo, ki so menile, da bi morale biti prihranek večji.
Nemčija s tem daje politični manevrski prostor 27 komisarjem EU za uvedbo evropske davčne politike ali izdajo evroskupnih dolžniških vrednostnih papirjev. Do zdaj je bilo za mnoge države članice EU to tabu. Ta zvišanje proračuna EU je po Merkelinih besedah potrebno, da lahko po posledicah koronske krize še naprej vlagamo, da Evropa ne bi ostala povsem odvisna od držav zunaj EU.
Nemčija bo 1. julija prevzela polletno rotacijsko predsedstvo Svetu Evropske unije. Poleg zdravstvenih vprašanj (korona sklad) in podnebja (Zelena dogovor) bodo na dnevnem redu tudi druga vprašanja, pravi Merkel. Kot primere navaja davčne dajatve na finančne transakcije (evropski spletni davek), minimalne davčne stopnje ali skupno trgovanje z emisijami za ladijstvo in letalstvo (davek na letalske karte in CO2 dajatve).
Ta omilitev nemškega stališča je skladna z lanskoletnim uhajanjem francoske strateške beležke ('non-paper'), v kateri je bilo predlagano, da Nemčija jeseni 2020 predstavi obsežne predloge za „predrzno prestrukturiranje“ celotne EU, da se o njih v letu 2021 široko razpravlja in da se ti zaključijo v začetku leta 2022 pod francoskim predsedstvom.
Nizozemska je po navedbah diplomatov EU v Bruslju sporočila, da je pripravljena sodelovati (beri: sofinancirati) mega Marshallov načrt za gospodarsko okrevanje po pandemiji korone in tako tudi podprla revizijo (beri: zvišanje) večletnega proračuna EU 2021-2027. Vendar pa Nizozemska meni, da je treba najprej določiti, kaj spada pod odškodninske ukrepe in kaj ne.
Predsednica Evropske centralne banke (ECB) Christine Lagarde je evropske politike opozorila, da se lahko bruto domači proizvod v evroobmočju zaradi pandemije korone zniža tudi za okoli 15 odstotkov. Lagarde ocenjuje, da bo v osnovnem scenariju upad bogastva znašal 9 odstotkov.