Nizozemska je skupaj z Avstrijo, Švedsko in Dansko predstavila lastne predloge za evropski sklad za obnovo po koroni. Ta načrt štirih držav je na ključnih točkah povsem nasproten nedavno objavljenemu franco-nemškemu predlogu.
Predlog “skopuških štirih” lahko obravnavamo kot odziv na kompromis, ki sta ga prejšnji teden predstavila francoski predsednik Macron in nemška kanclerka Angela Merkel. Tako sta zdaj na pogajalski mizi v Bruslju dva predloga.
Na politično-upravični ravni je po prejšnjih izrednih ukrepih v institucijah EU zdaj poudarek na obnovi. Perspektive so pa žal slabe. Gospodarstvo se povprečno skrči za 7,4 odstotka. Kljub tej grozeči recesiji se je EU dolgo časa bojevala glede financiranja načrta obnovitve. Ponovno so se pojavile znane delitve med severom in jugom ter med revnimi in bogatimi.
V takšni situaciji sta prejšnji teden pobudo prevzela Emmanuel Macron in Angela Merkel. Predlagala sta sklad za obnovo v višini 500 milijard evrov, vključno z nekaterimi drugimi prilagoditvami EU. Evropska komisija naj bi denar zbrala na kapitalskem trgu, države članice pa naj bi ga skupaj vrnile.
Predlog štirih držav prihaja pred revidirano večletno proračunsko perspektivo EU, ki naj bi odprla pot za zbiranje več sto milijard evrov za gospodarsko okrevanje. Še posebej so države južne Evrope močno prizadete zaradi koronske krize. Nizozemska je prej prejela ostro kritiko južnih držav, ker naj bi se Haag preveč trdo držal. Nizozemska ni naklonjena temu, da bi dala več milijard brez pogojev.
V sredo bo predsednica komisije Ursula von der Leyen predstavila revizijo večletnega finančnega okvira EU za obdobje 2021-2027, kar je za zdaj tudi namen. Štiri države se zavzemajo za začasen, enkraten sklad za nujne primere. Ta sklad bi bil izven rednega proračuna EU, torej tudi zunaj pravil in pristojnosti EU. Tako tudi Evropski parlament zanj ne bi imel besede. Iz tega sklada bi lahko težko prizadete države članice EU največ dve leti najemale posojila.
Zneskov še niso navedli (ali jih morda sploh ne bodo). Najprej mora Komisija ugotoviti, koliko denarja točno je potrebnega. Prizadete države, ki želijo denar, morajo same pripraviti načrt obnovitve. Pomočni načrt Merklove in Macrona ni namenjen kot posojilo, temveč kot subvencija ali darilo. Po njihovem mnenju sme biti dovoljena zadolženost v Evropi povišana. Štirica tega ne želi.
Po mnenju Merklove gre za “izjemni enkratni napor”, da bi podprli države, ki so najbolj prizadete. Prav tako štiri države nočejo prispevati dodatnega denarja za večletni proračun EU. Želijo, da ta proračun ostane veljaven sedem let in da sklad za obnovo dva leti deluje ob njem kot začasen.