Nemčija je vseeno pripravljena nadaljevati pogajanja z državami EU o ustanovitvi evropske bančne unije in uvedbi evropskega sistema jamstva za depozite. To je pomembna nemška popustljivost, saj Nemci prej niso podpirali tako širokega jamstva za prihranke. Berlin se boji, da bi finančno močnejše države morale prej in pogosteje pomagati šibkejšim državam.
Nemški finančni minister Olaf Scholz je predlog predstavil v pismu finančni reviji Financial Times. Poudaril je, da za Nemca ni "mali korak" odprtost za evropsko jamstvo za prihranke. Predlog bo zagotovo danes razpravljal tudi s finančnimi ministri evroobmočja.
Nemški načrt je nekoliko zglajena različica predloga Evropske komisije iz leta 2017. Takratnega načrta ni bilo mogoče izpeljati zaradi nasprotovanja nemških bank. Tudi na Nizozemskem niso vsi podpirali teh predlogov.
Nemci še vedno postavljajo številne pogoje, a učinkovitejše (večinoma obvezno) sodelovanje bank v državah EU je že več let želja mnogih evropskih voditeljev. Tudi pristop, da naj močnejši nosijo pomembnejši del bremena, je sicer slišati pri številnih politikih, a finančno zdrave države so še vedno zadržane, da bi plačale glavnino stroškov.
Po Scholzovem mnenju morajo najprej obstajati skupna pravila za primere, ko se banke znajdejo v težavah. Scholz meni, da bi morali težave bank najprej reševati z obstoječim nacionalnim sistemom jamstva za depozite v posamezni državi. Šele če ta ni zadosten, bi se morala uporabiti evropska jamstvena shema.
Velike banke iz Zvezne republike tokrat reagirajo pozitivno. "Časovne razmere pobude so modro izbrane," je dejal predsednik Commerzbank Martin Zielke. Po njegovem zasluga za ponovno oživitev razprave in postavljanje novih temeljev gre prihajajoči predsednici Evropske komisije, Nemki Uršli von der Leyen.
Nizozemski minister Wopke Hoekstra (finance) je navdušen nad nemško pripravljenostjo za vzpostavitev evropskega sistema jamstva za depozite. Ustanovitev sistema je bila že konec leta 2015 na mizi, a jo je doslej predvsem Nemčija zavirala. Berlin se boji, da bo moral plačati za neuspešno bančno politiko v drugih državah, pri čemer se pogosto sklicuje na prejšnjo krizo v Grčiji.
Za Nemčijo in tudi Nizozemsko je pomembno, da banke najprej očistijo svoje bilance in da lastne vlade omejijo tveganja zaradi 'slabih posojil'. Nizozemska že dolgo poudarja, da državnih obveznic ne bi smeli obravnavati kot brez tveganih naložb. Za države, kot je Italija, kjer številne banke kupujejo državne obveznice svojih lastnih vlad, je to zelo občutljiva tema.