Nizozemska zveza bank (NVB) je Evropski uniji predložila načrt s petnajstimi ukrepi za nadzor pranja denarja in finančnih prevar v celotni EU. Načrt vsebuje med drugim predloge za novo osrednjo uredbo EU, evropskega nadzornika za preprečevanje pranja denarja in evropsko finančno obveščevalno službo.
Predstavitev načrta nizozemskih bank sovpada z novimi globami, ki jih je Nizozemska banka naložila nizozemskim bankam zaradi neurejenih nadzorov.
Na začetku tega leta je bilo že znano, da je Rabobank prejel več kot milijon evrov kazni, ker njihov sistem za nadzor pranja denarja do leta 2016 ni bil dovolj učinkovit. Zaradi tega je lahko manjkalo pomembnih informacij o strankah, banka ni vedno vedela, kdo je lastnik podjetja.
Če je stranka v najnižji kategoriji tveganja, banka načeloma ni dolžna več spremljati njenega dosjeja. Stranke v srednji kategoriji tveganja morajo biti ponovno ocenjene vsake tri leta, tiste v najvišji kategoriji pa letno.
Stranke, ki delujejo v sektorjih z višjim tveganjem – kot so trgovina z avtomobili ali nepremičnine – ne morejo biti uvrščene v najnižjo kategorijo. Enako velja za osebe, ki imajo račune v državah z višjim tveganjem, kot so Malta, Rusija ali Angola.
Po besedah predstavnika Rabobanka so procesi znotraj banke zdaj urejeni, sedaj pa je treba vse dosjeje obdelati po novih pravilih. Ali bo banka dosegla rok aprila 2020, še ni znano.
Nizozemska je z načrtom bank za skupno spremljanje plačilnih transakcij v EU med vodilnimi državami. NVB meni, da bi morala zakonodaja EU jasno dovoljevati tovrstno sodelovanje med nadzorniki, da bi izboljšali boj proti pranju denarja.
Chris Buijink, predsednik Nizozemske zveze bank, je v sporočilu za javnost povedal: »Menimo, da trenutni nezadostni pristop k boju proti finančnemu kriminalu zahteva močan evropski odgovor. Finančni kriminal je čezmejni problem, ki zahteva čezmejne rešitve tako na evropski kot globalni ravni.«