Osnutek večletnega proračuna Evropske unije pomeni, da bodo nekatere države članice EU letno morale vplačevati milijarde evrov več, medtem ko bo veliko drugih držav iz Bruslja prejemalo veliko več subvencij. To izhaja po britanskem poslovnem časopisu Financial Times iz nemških izračunov o dolgoročnih ocenah EU.
Evropska komisija še ni objavila zneskov, saj je večletni proračun še vedno predmet pogajanj in razprav. O višini proračunov EU ne odločajo le finančni ministri ali voditelji vlad, temveč tudi Evropska komisija in Evropski parlament. Poleg tega imajo nacionalni parlamenti besedo pri letnih prispevkih v EU. Vendar pa je že jasno, da za zaprtimi vrati vlada veliko nesoglasij glede proračuna.
Iz nemških izračunov je razvidno, da bodo potrebne velike finančne prerazporeditve, da bi bilo mogoče financirati vse želje in zahteve po novi politiki. Pri tem so nastala velika nasprotja glede tega, koliko naj bi proračun rasel ali pa naj bi se izdatki ohranili na ravni preteklih let. Ni namreč treba le izravnati izpad britanskega prispevka po brexitu, ampak tudi financirati novo podnebno politiko ('zeleni dogovor') in druge želje nove komisarke Von der Leyen.
Očitno je Evropska komisija predlagala odpravo popustov, ki so jih v preteklosti dosegla nekatera evropska državna članica. Po nemških izračunih bi tako neto letni prispevek Nizozemske narasel z 5 milijard evrov na 7,5 milijarde evrov, po odbitku prejetih subvencij. Nemčija, kot največji neto plačnik, naj bi svoj prispevek celo podvojila s 15 na 33 milijard evrov. Francija trenutno plačuje 7,5 milijarde evrov neto v EU in bi se ta znesek zvišal le na 10 milijard, kar predvsem zato, ker Francija prejema velike kmetijske subvencije.
Prerazporeditve letnih prispevkov so delno posledica predloga Evropske komisije, da se letni proračun EU poveča na 1,1 odstotka vsega, kar se v Evropski uniji zasluži. Evropski parlament želi proračun povišati še bolj.
Nizozemska vlada meni, da je povečanje bruto prispevka na 13 milijard evrov za Nizozemsko nesprejemljivo, deloma zato, ker je velik del povišanja posledica predlagane ukinitve popusta v višini zdajšnjih 1,5 milijarde evrov za Nizozemsko. Bruselj želi ukiniti te popuste za neto plačnike glede na njihov bruto prispevek.
Tudi Švedska, Avstrija in Danska naj bi po teh izračunih močno povečale svoje prispevke, če bo predlog Evropske komisije sprejet. Skupaj z Nemčijo in Nizozemsko tvorijo skupino, ki želi preprečiti povišanje in doseči, da se prek Bruslja porabi največ 1 odstotek dohodka vseh držav članic EU. Vendar pa ostalih 22 držav EU načeloma podpira zvišanje, saj jim to prinaša koristi. Na primer, Poljska trenutno prejema 10 milijard evrov neto subvencij EU, ta pa bi do leta 2027 narasla na 12 milijard evrov.