Von der Leyen ne prevzema franco-nemškega sklada za okrevanje zaradi korone brezpogojno

Predsednici Evropske komisije in Odbora za proračun Evropskega parlamenta sta z odobravanjem sprejeli franco-nemški kompromisni predlog za sklad za okrevanje po koroni v višini 500 milijard evrov. Vendar predloga Macrona in Merklove ne bosta slepo dobesedno prevzela.

Evropski sklad za okrevanje je nujno potreben, da se prepreči močna recesija, so povedali nekateri evroposlanci med neformalnim srečanjem z evropskimi novinarji. Med spletnim seminarjem so člani EP pozdravili nedavni franco-nemški predlog za sklad za okrevanje v višini 500 milijard evrov. Prav tako so ponovili stališče EP, da takšen načrt za okrevanje mora biti del rednih postopkov EU in ne nek nov, ločen varčevalni sklad.

Johan Van Overtveldt (ECR), belgijski predsednik proračunskega odbora EP, je opozoril na poslabšano gospodarsko situacijo in pozval k hitremu ukrepanju: „Covid-19 je še vedno obsežna zdravstvena kriza, toda zavedamo se, da se počasi preoblikuje v hudo recesijo. Če recesije ne zaustavimo čim prej, se lahko soočimo s tem, kar jaz imenujem nova finančna orkanska nevihta,“ je dejal Van Overtveldt.

Predsednica Evropske komisije, Ursula von der Leyen, bo predstavila nov predlog tako za večletni proračun kot za načrt za okrevanje po koroni med razpravo v Evropskem parlamentu v sredo popoldne, 27. maja. Evropska komisija ne namerava kopirati franco-nemškega načrta pomoči v višini 500 milijard evrov. Novi večletni proračun EU z zanj pripadajočim evropskim skladom za okrevanje bo moral biti uravnotežena mešanica posojil, subvencij in daril, poudarjajo v Bruslju.

Francoski predsednik Emmanuel Macron in nemška kanclerka Angela Merkel sta v ponedeljek govorila o „načrtu za kratkoročno obdobje“, ki naj bi pomagal podjetniškim sektorjem in regijam pri okrevanju. Nizozemska „pozorno spremlja“ franco-nemški načrt, vendar ne daje uradnih odzivov in čaka na predlog komisije. Znano je, da Haag nasprotuje dajanju nepovratnih sredstev. Po besedah avstrijskega kanclerja Sebastiana Kurza ostaja stališče tako imenovane „skromne četverice“ držav Avstrije, Nizozemske, Švedske in Danske nespremenjeno.