Ta nova četverčka vlada je bila prejšnji teden sestavljena pod vodstvom skrajno desnega protiimigrantskega politika Geerta Wilderja. S podporo liberalne stranke VVD nekdanjega premierja Marka Rutteja, nove kmečke stranke BBB in nove državljanske stranke NSC je imenoval nekdanjega direktorja obveščevalne službe Dicka Schoofa za premierja.
Ena izmed njihovih prvih vladnih odločitev je, da v Nizozemski razglasijo azilsko krizo in obravnavo novih azilnih vlog priseljencev ter beguncev za dve leti zaustavijo. V skladu z evropsko azilno direktivo ni dovoljeno prekiniti obravnave azilnih vlog.
V koalicijski pogodbi strank PVV, VVD, NSC in BBB piše, da bo takoj uveden začasni zakon o azilski krizi, "s kriznimi ukrepi za obvladovanje akutnega toka azilantov in krize nastanitve v bližnji prihodnosti." Eden od ukrepov tega začasnega zakona, ki naj bi veljal največ dve leti, je začasna zaustavitev obravnave azilnih vlog.
Da Nizozemska razglasi azilsko krizo, mora Bruslju predložiti dobro utemeljen zahtevek. Bruselski komisarski organi bodo takšno zahtevo nato pregledali, piše evropska komisarka za migracije Ylva Johansson. Nizozemska mora najprej dokazati, da je dovolj storila za ureditev azilne verige, preden lahko razglasi azilsko krizo, je Johanssonova odgovorila nekdanji evroposlanki Sophie in ’t Veld.
Nova desna koalicija v Haagu si želi v prihodnjih letih uveljaviti manj proevropski kurs. Vodja stranke Wilders je celo v preteklosti zagovarjal Nexit, izstop Nizozemske iz EU. To je zdaj omiljeno v »opt-out«, izjemo za nastanitev prosilcev za azil. Prav tako je že jasno, da se želi Nizozemska v naslednjih letih bolj povezati z anti-EU držo madžarskega premierja Orbána.
Če Nizozemska ne bo spoštovala evropskih pravil in bo kljub temu razglasila azilsko krizo brez dovoljenja Evropske komisije, lahko komisija poseže z enim izmed postopkov za kršitev zakonodaje. Opozorilo, da mora Nizozemska spoštovati evropska pravila, je prvi korak v takšnem postopku, ki lahko na koncu pripelje do sojenja pred Evropskim sodiščem.