Evropska komisija je dokončno odobrila strateške načrte skupne kmetijske politike (SKP) prvih sedmih držav EU: Danska, Finska, Francija, Irska, Poljska, Portugalska in Španija.
Bruselj te prve odobritve nekaterih večjih kmetijskih držav EU označuje kot pomemben korak k izvedbi nove skupne kmetijske politike, ki bo začela veljati prihodnje leto.
Za obdobje 2023–2027 je na voljo 270 milijard evrov za kmetijska plačila. Sedem odobrenih načrtov skupaj znaša skoraj polovico teh sredstev (120 milijard evrov), od tega več kot 34 milijard izključno za okoljske in podnebne cilje.
V okviru te nove skupne kmetijske politike države EU zdaj lahko same določijo paket ukrepov, upravičenih do subvencij, če ti prispevajo k desetim kriterijem EU za trajnostno kmetijstvo. Vendar morajo te dogovore arhivirati v nacionalnih načrtih.
Evropski komisar za kmetijstvo Janusz Wojciechowski je poudaril, da ta odobritev prihaja ob ključnem trenutku. Po njegovih besedah se evropsko kmetijstvo nahaja v težkem položaju: ruska vojna v Ukrajini in poletna suša sta povzročila močno zvišanje proizvodnih stroškov. Evropski kmetje potrebujejo dolgoročno perspektivo, vključno z jasnim pravnim in finančnim okvirom, je poudaril Wojciechowski.
Vendar še ni mogel povedati, kako daleč so pogajanja z ostalimi dvajsetimi državami članicami EU. Od sedmih sedaj odobrenih nacionalnih načrtov (NN) je bilo pravzaprav že junija znano, da Bruselj z njimi soglaša pri petih. Na zadnji trenutek sta se jim pridružili le Italija in Irska. Pri vseh ostalih državah pa je dejansko znano že od maja/junija, da ne bodo dosegle roka 1. avgusta, prav tako ne septembra ali oktobra.
Več srednjeevropskih držav je začelo predložiti svoje načrte prepozno, ker v resnici niso želele, da ima Evropska komisija nadzor nad tem.
Pogajanja o nemških načrtih so večinoma zastala, ker nemška koalicija, znana kot "semafor", še ni dosegla soglasja glede financiranja obsežne modernizacije kmetijstva in živinoreje. Poleg tega poteka v Nemčiji še boj glede pristojnosti na regionalni ali državni ravni.
Odobritev nizozemskega nacionalnega načrta še čaka, ker so vključene „povezanosti z drugimi zadevami“, kot so eufemistično zapisali. Ali to povezuje Bruselj ali Haag, še ni jasno. Čeprav ni uradno potrjeno, je očitno, da so velike količine nizozemskega gnoja in dušika velik kamen spotike za kmetijsko enoto v Bruslju.
EU Nitracijski odbor bo 15. septembra sprejel odločitev o nizozemski prošnji za podaljšanje sproščenih pravil za raztros gnoja. Pričakuje se, da bo Evropska komisija dokončno odločitev sprejela bodisi isti sredo ali teden dni kasneje. To bo nato treba vključiti v dogovore nacionalnega načrta, ki začnejo veljati 1. januarja 2023.