Tako kot Nizozemska so tudi Irska in Nemčija nedavno izgubile pravice do EU-derogacij, zaradi česar je v teh državah dovoljeno manj raztrositi gnojevke. Nova desničarska nizozemska koalicijska vlada, v kateri je tudi ministrska delegacija kmetijsko usmerjene stranke BBB, poskuša od Bruslja pridobiti podaljšanje izjeme derogacije.
Bruselj že nekaj časa dela na posodobitvi Direktive o nitratih in želi, da se ta leta 2027 ponovno določi za naslednjih deset let. Ker naključni vzorci in meritve že jasno kažejo, da številne države EU ne bodo dosegle njihovih nitratskih kriterijev, se zdaj na to strožje gleda.
Ta problem je znan že dalj časa in več držav se je že prej spopadlo s strožjimi predpisi in sankcijami. Nemčija je leta 2022 komaj uspela preprečiti plačilo več milijonov kazni z dodatnim omejevanjem ali popolno prepovedjo raztrosa gnojevke v več ranljivih območjih.
Vlažna oblast je kot odgovor na grožnjo pravnih postopkov sporočila, da so že sprejeli več ukrepov za zmanjšanje nitratskega onesnaževanja. Vendar Evropska komisija ocenjuje, da ti ukrepi še niso zadostni za izpolnjevanje evropskih norm. Februarja lani je Evropska komisija že tožila Belgijo pred sodiščem zaradi slabše kakovosti vode zaradi nitratskega onesnaževanja v Valoniji. A je primer zaključen, ker je Valonija mesec dni kasneje potrdila nov načrt ukrepov za gnojila.
Tudi Irska je pod pritiskom Evropske komisije. Irski kmetijski sektor, pomembna gospodarska opora, je zaskrbljen zaradi posledic strožjih nitratskih norm. Kmetje na Irskem se že soočajo z negotovostjo zaradi izgube pravic EU-derogacij. To neposredno vpliva na njihovo poslovanje in lahko vodi do višjih stroškov ter nižjih donosov.
Sitaucija v Avstriji je primerljiva s tisto na Irskem in Flandriji. Kljub prizadevanjem avstrijske vlade za izboljšanje kakovosti vode izhaja iz nedavnih poročil Evropske komisije, da ukrepi niso prinesli zadostnega učinka.
Onesnaženje z nitrati je velik okoljski problem, saj lahko vodi do škodljivega razraščanja alg v vodah, kar ogroža biotsko raznovrstnost in poslabša kakovost pitne vode. Evropska unija je zato uvedla stroge smernice za boj proti tej obliki onesnaževanja, kot je zapisano v Okvirni direktivi o vodi.