Kanclerka Merkel, francoski predsednik Macron in britanski premier Johnson pozivajo Iran k zadržanosti v sporu med ZDA in Iranom. Pozivajo vlado v Teheranu, naj se drži jedrskega sporazuma iz leta 2015.
Evropski voditelji poudarjajo potrebo po deeskalaciji. Prav tako ostale države v tem konfliktu pozivajo k "izredni zadržanosti in odgovornosti" in se strinjajo, da je treba zaščititi "suverenost in varnost Iraka".
Ministri za zunanje zadeve se bodo v petek zbrali na izrednem zasedanju v Bruslju, kjer bodo razpravljali o evropskem odzivu na povečane ameriško-iranske napetosti na Bližnjem vzhodu. Evropski komisar za zunanje zadeve Borell upa, da bo pred tem časom že govoril z iranskim zunanjim ministrom.
EU države so pravzaprav pred izbiro, ali bodo poskušale zadržati še nekoliko okrnjen in razorožen iranski jedrski sporazum ali pa se bodo sprijaznile s tem, da so se Združene države že prej umaknile iz njega in da se Iran zdaj tudi ne bo več držal dogovora.
V nedeljo je del iraškega parlamenta glasoval za izgonsko resolucijo vseh tujih vojakov iz koalicije, ki jo vodi Združene države proti ISIS. Kurdski in sunitski parlamentarki so to sejo bojkotirali. Iran je sporočil, da se ne bo več držal mednarodnega jedrskega sporazuma. 28 držav članic EU ima glede tega velike skrbi. Ta odločitev lahko pomeni, da bo Iran nadaljeval svoj jedrski program brez omejitev.
Nizozemska misija usposabljanja na severu Iraka je bila prav tako ustavljena. Obrambno ministrstvo je v nedeljo še sporočilo, da bo okoli štirideset marincev v Erbilu ta teden ponovno začelo delo. Vendar je poveljnik mednarodne koalicije proti ISIS kljub temu odločil, da se aktivnosti v kurdskem severnem Iraku začasno ustavijo, je v ponedeljek povedal predstavnik za odnose z javnostmi obrambnega ministrstva.
Misija usposabljanja pri Bagdadu je bila že prej prekinjena. Tam usposabljajo in svetujejo od tri do dvanajst nizozemskih komandosa iraške posebne sile. Po besedah predstavnika še ni načrtov za umik nizozemskih vojakov.
Tudi v arabskem svetu z veliko pozornostjo spremljajo grozečo situacijo, da bo Iran zaradi ameriškega napada na njihovega vojaškega poveljnika maščeval napade na ameriške baze in interese v regiji. Poleg tega obstaja strah pred nadaljnjo širitev iransko-šiitskih vplivov v Iraku, Siriji in sunitski zalivski regiji. Arabske države poskušajo v svojih odzivih na ameriški napad predvsem preprečiti, da bi jih Teheran uvrstil na »prijateljski seznam« ameriško-izraelskih zaveznikov.