Evropski komisarski za podnebje Frans Timmermans pravi, da bodo novi emisijski standardi proti onesnaževanju zraka komaj vplivali na večino živinorejskih gospodarstev.
Čez pet let bodo strožji ukrepi veljali tudi za velika živinorejska gospodarstva z več kot 150 živalmi. Ta bodo takrat obvezana uporabljati najsodobnejšo tehnologijo za zmanjševanje onesnaževanja zraka.
Timmermans je prejšnji teden povedal, da novi ukrep prizadene le najbolj onesnažujoča podjetja. Po njegovih besedah to velja za 10 % vseh živinorejskih gospodarstev, 18 % prašičerejskih in 15 % perutninskih kmetij, ki skupaj prispevajo 41 %, 80 % oziroma 87 % vseh onesnažujočih emisij v svojih sektorjih.
Evropska kmetijska krovna organizacija Copa-Cogeca je načrte ostro kritizirala. Organizacija meni, da predlogi niso v skladu s prehransko neodvisnostjo, kot jo od začetka vojne v Ukrajini zagovarjajo evropski politiki.
Po besedah Timmermansa strožji zahtevi nista predlog, ki bi 'škodila kmetom'. „Nasprotno. Kmetje prejmejo lažjo postopkovno zahtevnost za dovoljenja kot velika podjetja in lahko pridobijo tudi finančno podporo skupne kmetijske politike,“ je dejal Timmermans.
Nizozemska se po mnenju evropskih politikov že dobro drži trenutne direktive. Predstavniki EU pravijo, da je Nizozemska vodilna pri nizkoemisionih hlevih. Ocenjuje se, da 2150 prašičerejskih in perutninskih kmetij, ki bodo pod novo, strožjo direktivo, ne bo imelo večjih težav z novimi zahtevami.
Nova direktiva določa strožje največje dovoljene vrednosti za več kot 80 onesnaževalnih snovi. Prejšnja direktiva je privedla do znižanja emisij žveplovega dioksida, dušika in trdnih delcev v EU pri velikih kurilnih napravah od leta 2004 za 77 %, 49 % oziroma 81 %.
Po navedbah Evropske komisije predlog udejanja načelo „kdor onesnažuje, plača“. Skupni dodatni stroški bodo nekaj sto milijonov evrov, a ti stroški bledijo ob koristi za zdravje ljudi, ki znašajo 5,5 milijarde evrov letno, pravi Evropska komisija.