Vlada predsednika Zelenskega je zagotovila, da bo v enem mesecu uvedla lastne ukrepe za preprečevanje nepredvidenih stranskih učinkov kmetijskega izvoza v petih državah članicah EU, s katerimi meji Ukrajina. Pričakujejo se nove blokade mejnih prehodov, ki jih bodo sprovodili jezni poljski kmetje.
Bruselj sporoča, da so podatki o izvozu in prevozih žita skozi solidarne koridorje do pristanišč EU pokazali, da večjih količin kmetijskih proizvodov ne prihaja v pet držav članic EU, ki mejijo na Ukrajino. Zato je Bruselj sprejel odločitev, da začasne prepovedi izvoza štirih ukrajinskih kmetijskih proizvodov, ki je bila uvedena maja in se je iztekla v petek, ne bo podaljšal.
Poljska se boji, da bo prihod velike količine poceni ukrajinskega žita ponovno motil lokalno poljsko trgovino z žitom. Poljska vlada je na odločitev Bruslja že besno reagirala in napovedala, da bo sama sprejela ukrepe proti ukrajinskemu izvozu. Podoben ukrep grozi tudi Madžarski, medtem ko je Bolgarija včeraj odločila, da tega ne bo storila.
Ukrajina bo najpozneje do ponedeljka, 18. septembra 2023, do konca delovnega dne predložila akcijski načrt Bruslju. Evropska komisija bo odložila uvedbo omejitev, dokler bodo ukrepi Ukrajine učinkoviti in v polni meri delovali.
Od uvedbe začasne prepovedi izvoza maja je ta postala točka naraščajočih trenj med Brusljem in Kijevom, ki je prepoved označeval za »nesprejemljivo«. Več držav članic, med drugim Nemčija, Francija, Nizozemska in Belgija, je izrazilo »resne pomisleke« glede škodljivih posledic za Ukrajino.
Pet vzhodnoevropskih držav je vztrajalo, da se prepovedi podaljšajo. Poljska je zavzela neomajno držo. Poljska opozicija je povezana tudi z volitvami v parlament 15. oktobra, saj oblastna Stranka prava in pravičnosti (PiS) želi pritegniti konservativne volivce na podeželju. Tudi Slovaška bo 30. septembra volila.