Evropska komisija bo konec tega leta predstavila zavezujoče predloge za omejitev zavržene hrane in zmanjšanje količine odpadkov v kmetijstvu in vrtnarstvu. Po navedbah Evropske agencije za okolje bi bilo to prvi takšen ukrep na svetu.
V EU se danes kar petina pridelane hrane zavrže. Z zmanjšanjem teh izgub do leta 2030 bi lahko po ocenah EEB prihranili približno 4,7 milijona hektarjev kmetijske zemlje.
Po podatkih okoljske organizacije EEB države članice EU povzročajo več hrane v odpad, kot pa jo država uvozi iz držav, ki niso članice EU. Leta 2021 je EU uvozila 138 milijonov ton kmetijskih pridelkov v vrednosti 150 milijard evrov.
Hkrati pa se letno zavrže 153,5 milijona ton hrane, je opozorila EEB. Zapravljen hrani prav tako pripisujejo izgube v vrednosti 143 milijard evrov na leto, hkrati pa je to razlog za 6 % vseh emisij toplogrednih plinov v EU.
EEB in še 42 drugih organizacij iz 20 držav članic EU je v petek objavilo skupno izjavo, v kateri poziva evropske oblasti, naj države članice zakonsko obvežejo, da do leta 2030 prepolovijo količino zavržene hrane.
Prav tako zahtevajo boljše poročanje o zavržkih kmetijskih pridelkov. Po lanskem poročilu Svetovnega sklada za naravo WWF se namreč zavrže veliko več, kot je bilo prej ocenjenega.