Bruselj želi dodati 300 milijonov evrov finančnih rezerv, ki so še na voljo v skladu za kmetijske nesreče. Skupni znesek bi tako znašal približno 500 milijonov evrov. Evropska komisija pričakuje, da bodo države članice EU k temu dodale še dodatna sredstva s svojimi podporami.
Dražja umetna gnojila
Povod za ukrep so močno narasle cene umetnih gnojil. Po podatkih Evropske komisije so te od leta 2024 znatno poskočile. Pomembno vlogo pri tem so imele nedavne razmere na Bližnjem vzhodu in motnje pomembnih trgovskih poti skozi Perzijski zaliv. Za proizvodnjo umetnih gnojil je potrebna ogromna količina energije, na primer nafte in plina, ki pa večinoma prihaja s Bližnjega vzhoda.
Za številna kmetijska gospodarstva stroški za umetna gnojila predstavljajo velik del vseh izdatkov. Povišanje cen neposredno vpliva na poslovanje. Nekateri kmetje imajo težave pokriti višje stroške, saj jih ne morejo vedno prenesti na kupce.
Promotion
Predplačila
Poleg finančne pomoči želi Komisija znotraj Skupne kmetijske politike omogočiti večjo prilagodljivost. Države članice EU naj bi lažje izplačevale predplačila kmetom. Prav tako pripravljajo nov ukrep, ki bo gospodarstvom pomagal obvladovati likvidnostne težave.
Ukrepi pomoči so del širše strategije. Komisija je pred tem že predstavila načrte za zmanjšanje odvisnosti od uvoženih umetnih gnojil. Razmišlja se o možnostih spodbujanja proizvodnje alternativnih in trajnostnejših gnojil znotraj Evrope.
Ni dovolj
Obenem se oglašajo pozivi k dodatnim ukrepom. Kmetijske organizacije izpostavljajo, da trenutne podražitve vplivajo na mnoge agrarne družbe in opozarjajo, da bi dolgotrajno visoki stroški lahko imeli posledice za kmetijsko proizvodnjo. Zato zahtevajo nadaljnje hitro izvedljive ukrepe. Na primer, lahko bi ukinili uvozne dajatve CBAM na umetna gnojila iz držav zunaj EU.
Po mnenju Komisije je pomembno preprečiti nadaljnje povečanje pritiska na kmetijska gospodarstva. Gospodarska situacija mnogih kmetov je že napeta, vztrajno visoki stroški pa lahko vplivajo na proizvodnjo hrane v Evropi.
Preden lahko predlagani ukrepi začnejo veljati, jih morajo potrditi še evropski zakonodajalci. Šele nato bo dodatni denar dejansko na voljo za kmetijski sektor.