V tem primeru bi bilo začasno prepoved uvoza ukrajinskih kmetijskih proizvodov v petih sosednjih državah EU, ki poteče čez dva tedna, treba podaljšati vsaj do konca tega leta. Kmetijski komisar Janusz Wojciechowski s tem podpira zahtevo teh petih držav (Poljska, Bolgarija, Romunija, Madžarska in Slovaška), a njegovi kolegi v Komisiji se s tem še ne strinjajo.
Poleg tega je potrebna odločitev Komisije za zagotovitev potrebnih 600 milijonov evrov za subvencijo prevoza. Drugi komisarji želijo trenutno začasno prepoved uvoza nadomestiti s kakšno obveznostjo tranzita, a tega brez sodelovanja teh petih držav ne morejo uveljaviti ali nadzorovati.
Če EU ne bo več ščitila njihovih lokalnih kmetijskih trgov, grozita Poljski in Madžarski znova blokadi mejnih prehodov.
Srž razprave je vpliv presežnih ukrajinskih izvozov žita na lokalne trge. Po Wojciechowskemu je na mednarodnem trgu povpraševanje po ukrajinskem žitu majhno, ker dodatni transportni stroški (po cesti do baltskih pristanišč ali po Donavi z notranjim plovilom) naredijo žito predrago. Zato je trenutno celo več povpraševanja po ruskem žitu.
Predlagana subvencija EU bi pomagala olajšati izvoz žita po tako imenovanih 'solidarnostnih koridorjih' skozi sosednje države EU do pristanišč ob Baltskem in Severnem morju ter morda tudi ob hrvaški jadranski obali.
Wojciechowski je predlagal subvencioniranje ukrajinskih izvoznikov žita, da bi jih ponovno naredili konkurenčne na svetovnem trgu. Vendar je predlog povzročil delitve znotraj Evropske komisije, saj nekateri člani menijo, da bi podaljšanje prepovedi uvoza lahko oslabilo gospodarsko pozicijo Ukrajine.
Ukrajina daje prednost prevozu svojega žita po najbolj zahodni plovni poti čez Črno morje, skozi obalne vode držav Nata Romunije in Bolgarije. Vendar pa je nevarnost ruske vojaške grožnje odvračala države EU od uporabe te poti.
Evropska komisija naj bi v kratkem objavila svoj dokončni položaj glede te zadeve, tik pred tem ko trenutna prepoved uvoza poteče 15. septembra.