Evropska komisija želi v prihodnjih letih iz rednega proračuna EU nameniti manj denarja za skupno kmetijsko politiko kot v preteklih letih. Vendar bodo komisarski člani manj varčevali, kot so sprva načrtovali, kar je razvidno iz njihovega v sredo predstavljenega večletnega proračuna za obdobje 2021–2027.
Varčevali bodo tudi manj kot so predlagali ministri in voditelji vlad na nedavnih vrhovih. Predsednik EU Michel je februarja želel znižanje za 14 odstotkov v svojem (pozneje zavrnjenem) kompromisu. Sedaj želita predsednica komisije Ursula von der Leyen in komisar za kmetijstvo Wojchiekowski znižanje omejiti na 9 odstotkov. Vsaj, če bodo ministri in voditelji v prihodnjih tednih soglašali s tem novim financiranjem.
S svojim predlogom se 27 komisarskih članov vrača na že leta 2018 napovedani načrt, da bi približno trideset odstotkov zmanjšali na strukturah in podeželskih skladih v okviru kmetijskega proračuna. Za te sklade je trenutno na voljo 90 milijard evrov.
Promotion
Nova evropska komisija bo teh sredstev v prihodnjih letih nujno potrebovala, da bo lahko kmetijstvo (predvsem v vzhodni in srednji Evropi) trajnostno preoblikovala v skladu s politiko Zelenega dogovora. Del rednih kmetijskih subvencij bo mogoče 'preoblikovati' iz sistema 'na hektar' v 'podporo dohodkom', vendar podrobnosti o tem še niso znane.
Kljub skoraj desetodstotnemu zmanjšanju lahko Evropska komisija sproži veliko novih politik (Zeleni dogovor, od kmeta do krožnika, biotska raznovrstnost in varnost hrane), saj se kmetijstvu doda približno 45 milijard evrov iz nujnega sklada za pomoč ob koronavirusu. S tem komisija priznava, da lahko kmetijski sektor zaprosi tudi za podporo iz ekonomskega mega sklada EU za koronavirus v vrednosti 750 milijard evrov.
Za dodelitev tega denarja ob epidemiji pa so vezani pogoji; ne gre za neomejene čekate. Države članice morajo same oblikovati svoje načrte za okrevanje, vendar se morajo pri tem držati prioritet, ki jih EU promovira, kot je podnebje.
To, da bo Evropska komisija v prihodnjih letih namenila manj denarja za skupno kmetijsko politiko, je po mnenju LTO Nizozemske v neposrednem nasprotju z okoljskimi ambicijami Bruslja. Tako ugotavlja LTO po preučitvi evropskih načrtov in dokumentov. Za uspeh trajnostnega razvoja in zaščito prehranske varnosti so nadaljnje naložbe po mnenju kmetijsko-vrtnega združenja nujne.
Kmetijska organizacija načrte označuje za 'ambiciozne', hkrati pa meni, da so 'ekstremne evropske trajnostne ambicije' v nasprotju z 'krčečim se proračunom SKP'. Po mnenju LTO je težko razložiti, da komisija zahteva več, hkrati pa temu sistematično nasprotuje z manjšimi sredstvi.
Tudi belgijska kmetijska zveza Boerenbond gleda predlog zelo kritično. "Proračun za kmetijstvo je oslabljen. Pod kozmetičnimi pribitki se skriva vrzel rezanja, ki znaša deset odstotkov. Prehranska varnost in nadaljnje trajnostno usmerjanje kmetijstva zahtevata dodatne naložbe," poudarja Boerenbond. Zveza je natančno preučila novi predlog Evropske komisije, vendar ni zadovoljna z zneski namenjenimi za kmetijstvo.
Belgijska kmetijska organizacija opozarja, da je koronakriza pravzaprav jasno pokazala, da prehranska varnost in razpoložljivost hrane v EU nista samoumevni. Hkrati belgijska kmetijska organizacija vidi, da se ekološke ambicije za kmetijstvo in vrtnarstvo povečujejo zaradi lansiranja evropske strategije za biotsko raznovrstnost in strategije 'od kmeta do krožnika'.
Nov večletni proračun pozitivno vpliva tudi na sklad za razvoj podeželja – drugi steber SKP – s povečanjem za 15 milijard evrov iz mega koronasklada. Predlagana dodelitev za drugi steber zdaj znaša 90 milijard evrov, medtem ko bi direkten plačila kmetom in tržno povezani izdatki, ki skupaj tvorijo prvi steber SKP, narasli še za 4 milijarde evrov, na skupno 258 milijard evrov.

