Evropske kmetijske krovne organizacije Copa-Cogeca so zaskrbljene zaradi včerajšnjega predloga nove strategije za tla, ki jo je predstavil Bruselj. Sindikati se bojijo, da si EU prizadeva pridobiti več nadzora nad kmetijsko politiko v državah članicah in kmetom nalaga dodatno administrativno breme.
Nova „strategija za zdrava tla“, ki sta jo predstavila komisarja za podnebje in okolje Frans Timmermans ter Virginius Sinkevicius, ne vsebuje le prepovedi uvoza izdelkov iz nekdanjih (posekanih) pragozdnih območij, ampak tudi strožje predpise proti onesnaževanju tal v državah EU. Tako naj bi nekatere sestavine Zelenega dogovora postale pravno zavezujoče.
Poleg tega je napovedano, da naj bi velika šotna in naravna območja postala območja za zadrževanje vode in močvirja, ter da bi lahko ob prodaji kmetijskih zemljišč uvedli „izjavo o čistosti tal“. Kar zadeva tla, ocenjuje Evropska komisija, da je trenutno od 60 do 70 % površin v EU nezdravih.
Copa-Cogeca bo počakala na konkretne predloge Komisije, poleg že obstoječih instrumentov. Vendar pa so organizacije navdušene nad napovedjo, da bo za to strategijo tal vnaprej opravljena „ocena vplivov“. To je droben opomnik Komisiji glede načina, kako je ta študija vplivov praktično zamrznjena za skupno kmetijsko politiko po letu 2023.
Tudi nizozemski evroposlanec Bert-Jan Ruissen (SGP) je ob prvi reakciji izrazil skepticizem: »Pravično je, da se posveča pozornost zdravju tal. Vsak kmet ve, kako pomembna so tla za pridelavo hrane. Toda zakaj je treba to urejati preko pravil EU? Kakšen je tu čezmejni vidik? Če je kaj, kar ne prečka meja, so to zagotovo tla!«
Po mnenju kritikov Evropska komisija s novo strategijo za tla ponovno poskuša pridobiti področje politike „varstva tal“, ki spada pod pristojnost držav članic EU. Leta 2014 je Bruselj moral umakniti predlog evropske okvirne direktive o tleh, potem ko je ta osem let ostal neuresničen zaradi nasprotovanja držav članic.