Evropski komisar za kmetijstvo Janusz Wojciechowski je skupaj z skupino evropskih strokovnjakov pripravil prvi osnutek kmetijskega akcijskega paketa proti morebitnim posledicam vojne v Ukrajini.
Strokovni sestanek je bil sprva sklican zaradi svetovanja o dragih cenah krmil in umetnih gnojil, a se mora zdaj osredotočiti predvsem na varnost hrane.
Po bruseljskem obvestilu še niso bili pripravljeni nobeni nasveti, strokovna skupina pa se bo ponovno sestala 23. marca, dva dni po rednem srečanju ministrov za kmetijstvo 27 držav. To bo Wojciechowskemu in francoskemu predsedniku Julienu Denormandieu omogočilo, da med ministri preizkusita podporo morebitnim odločitvam velikega pomena.
Skupina strokovnjakov je sestavljena iz nacionalnih strokovnjakov ter predstavnikov kmetov in ribičev, predelovalcev hrane, trgovcev, prodajalcev na drobno, potrošnikov, podjetij za prevoz hrane in drugih povezanih dejavnosti.
Ukrajina je eden pomembnih svetovnih dobaviteljev pšenice, koruze in rastlinskih olj. Trenutno ni jasno, koliko zimske pšenice lahko ta država požanje in izvozi ter koliko koruze in sončnic lahko spomladi poseje.
Wojciechowski je dejal, da Ukrajina prispeva 19 odstotkov pšenice v EU in 13 odstotkov oljnatih semen. Po njegovih besedah bo izguba teh uvozov negativno vplivala na živinorejo v Evropi.
Evropski komisar za kmetijstvo Janusz Wojciechowski je dodal, da bo malo, kar lahko Ukrajina požanje, namenjeno prehranjevanju ljudi, ki so še v državi, in da izvoza ni pričakovati. To bo močno prizadelo bližnje države, kot so Estonija, Litva, Latvija in Poljska. Te in druge države potrebujejo žita in oljnata semena za izdelavo kruha in krmil.
Ena od puščenih predlogov je sprožitev tržne intervencije in zasebnega skladiščenja v industriji svinjine. Prav tako ni več odpora proti odblokiranju kmetijske krizne rezerve v višini okoli 500 milijonov evrov, namenjene nadomestilom za draga umetna gnojila in krmila.
Odločitve o morebitni kompenzaciji za dragi plin za rastlinjake bodo odvisne od ministrov. Evropski veleposlaniki so v zadnjih dneh že prejeli informacije o prihajajočih ukrepih v Bruslju.
Wojciechowski je prej povedal tudi, da bo Evropska komisija pregledala cilje trajnostnih prehranskih politik, vključno s pristopom od kmetije do vilice. V Bruslju še ni ušlo, ali je strokovni sestanek pripravil kakšno priporočilo. Že prej pa je bilo jasno, da podpredsednik za podnebje Frans Timmermans ne želi oslabiti svojega Zelenega dogovora, a pozdravlja prilagoditve ali izboljšave.
"Potreben je premik paradigme v načinu, kako Bruselj razmišlja o kmetijstvu, začenši z cilji, določenimi v Farm to Fork," sta minulo nedeljo povedali evropski krovni organizaciji Copa in Cogeca.
Evropski kmetje se zavzemajo, da bi Evropska komisija letos spomladi opustila setev zemljišč v počitek in uporabila ves razpoložljiv prostor za pridelavo žita. Prav tako ne želijo omejitev pri uporabi kemičnih sredstev v kmetijstvu.
"Ker ruska vlada hrano uporablja kot orožje, se moramo temu zoperstaviti s hranilnim ščitom," pravi Christiane Lambert, predsednica Copa in Cogeca. Najnovejši podatki Evropske komisije kažejo, da je v EU približno 5 milijonov hektarjev neizkoriščene kmetijske zemlje, ki bi jo bilo mogoče obdelati.
Tudi v Združenih državah Amerike se pojavljajo pozivi, da bi 22 milijonov hektarjev neuporabljenih polj, ki so del naravnih območij, (znova) uporabili za kmetijstvo. Predsednik Biden pa se za zdaj temu še ne želi priključiti. Tudi lokalni kmetje niso povsem navdušeni, saj se velika suša že več let pojavlja na mnogih teh območjih.