Prvo polletje bo pokazalo, ali bo nova SKP kazala otroške bolezni in težave pri uvedbi. Po tem, ko je pred nekaj tedni – kot zadnji – Bruselj potrdil nizozemski strateški načrt, lahko po letih podrobnih priprav novo kmetijsko politiko zdaj zares uvedejo. Ta ponuja več prostora za nacionalne prioritete, kar bo nedvomno vodilo do več pogovorov in posvetovanj.
Nizozemska obravnava leto 2023 kot prehodno leto. Evropska komisija je že izrazila, da se ne bo strogo držala pravil in postopkov ter da bo prostor za praktične izkušnje. Vendar bo zagotovo še veliko trenutkov, ko si bodo ljudje uprli obrvi zaradi razlike med teorijo in prakso…
Posledice ruske vojne proti Ukrajini bodo v prihodnjem letu izjemno močno prizadele ne le kmete in proizvajalce hrane, ampak vse Evropejce. Ruski vojaški napredek je v lanskem letu pripeljal do nove hladne vojne med vzhodno in zahodno Evropo ter vseh njenih posledic.
Mednarodne sankcije proti Putinovemu režimu prisiljujejo države EU k geopolitični preusmeritvi, vključno z novo energijsko politiko (beri: dražji plin, umetna gnojila, trgovinski bojkot itd.). Evropsko kmetijstvo se bo v vsakem primeru v prihodnjih šestih mesecih soočilo z vprašanjem, ali je treba za ukrajinski kmetijski izvoz ponovno uvesti uvozne dajatve EU, ali pa Ukrajincem »kakorkoli že pomagati«.
Poleg tega je na evropskem kmetijskem dnevnem redu vsaj deset t. i. prikritih zadev, ki se bodo bodisi urejeno rešile, bodisi ugasnile kot sveča, bodisi pa lahko še vedno povzročijo konflikte.
Komisarji želijo pravočasno zaključiti in uresničiti različne načrte, da preprečijo, da bi njihove predloge »poneslo preko volitev«. Iz nedavno objavljenega letnega načrta je že zdaj razvidno, da bo treba več namenov prestaviti.
Leto 2023 bo vseeno posebno leto za evropsko politiko. Jeseni se začnejo kampanje za volitve spomladi 2024 za nov Evropski parlament. Kampanjski čas je za politike pogosto obdobje za zaostritev nasprotij, kar otežuje iskanje kompromisov. Kampanja torej za komisarje ni najboljši čas za uspešno spraviti svojih obsežnih in globokih odločitev skozi Evropski parlament.
To bi lahko predstavljalo problem za paket za obnovo narave, umetna gnojila in zaščito rastlin komisarjev Timmermansa, Sinkeviciusa in Kyriakidesa. Veliko ministrov za kmetijstvo EU želi najprej dodatno študijo (vključno z vsaj polletno zamudo?). Poleg tega Kmetijska komisija zadržuje ukrepe, komisarji pravijo, da so pripravljeni na kompromis, medtem ko Okoljska komisija želi ti zakoni o naravi in rastlinah pravzaprav dokončno sprejeti še pred začetkom volilne kampanje.
Evropski komisarji imajo svoj mandat zaključen šele novembra 2024. Torej jih čaka še skoraj dve leti, vendar z vključeno kampanjo parlamenta in kasneje novim parlamentom, ki se mora uvajati. Po tem pa bo stvar vprašanja, kateri komisarji »bodo ostali«, in bo treba počakati, ali bodo ohranili isti nabor nalog.
Zato je sedanji Komisija v letu 2023 še vedno na oblasti. Za nove načrte in proračune potrebujejo odobritev svetov ministrov pristojnih za posamezna področja in Evropskega parlamenta. To se običajno dogaja na trimesečnih pogajanjih (t. i. trilogih); kar je dolgotrajna podrobna obravnava vseh podrobnosti in stroškov.
Na področju kmetijstva je še veliko prikritih zadev, ki jih je treba še »predelati« v trilogih. O mnogih je že znano, da med njimi obstajajo precejšnja nesoglasja, kar povečuje možnost odlaganja…