Eden najpomembnejših vidikov podnebnih sprememb je vpliv na kmetijski sektor. Poročilo Evropske komisije poudarja, da je živinoreja eden najbolj ranljivih sektorjev za posledice podnebnih sprememb. Ta sektor se sooča z izzivi, kot so spreminjajoči se vremenski vzorci, oskrba z vodo in varnost hrane.
Na Nizozemskem (Nizozemska) je nujnost podnebnih sprememb prav tako prepoznana. Po poročilu EU je Nizozemska postala žarišče podnebnih nesreč. To postavlja Nizozemsko pred velike izzive na področju upravljanja z vodo, zaščite pred poplavami in ohranjanja biotske raznovrstnosti.
Te ugotovitve potrjuje nedavna analiza tveganj podnebnih sprememb v Evropi. Poročilo poudarja potrebo po celoviti strategiji za reševanje vplivov podnebnih sprememb, vključno z ukrepi za povečanje odpornosti kmetijskih sistemov in pospešitev prehoda na trajnostne prakse.
Podnebni komisar Wopke Hoekstra je prejšnji teden izrazil, da Evropa še ni dobro pripravljena na posledice podnebnih sprememb. Zato Evropska komisija pripravlja novo strategijo za boljše soočanje s temi izzivi. Ta strategija naj bi bila osredotočena na krepitev odpornosti evropske družbe in spodbujanje inovacij na področju prilagajanja podnebju.
Na Komisiji za kmetijstvo Evropskega parlamenta je Hoekstra zagovarjal načrte EU, da do leta 2040 skoraj popolnoma ustavi izpuste toplogrednih plinov (=klimatska nevtralnost). K temu bodo morali prispevati vsi gospodarski sektorji v državah EU, tudi kmetijstvo in živilska industrija. Ne le kmetje in proizvajalci, ampak tudi kupci in odjemalci (=pristop celotne verige).
Hoekstra je prav tako poudaril, da Evropska komisija prek strateškega dialoga predsednice Ursule von der Leyen izbira »posvetovanje z vsemi vnaprej, a z jasnim sporočilom, da bomo na koncu nekaj morali storiti. Podnebnih sprememb ne bo nihče odpravil. Neukrepanje ni možnost,« je jasneje povedal.
Vprašanje, koliko bo k temu moralo prispevati kmetijstvo, pa Bruselj prepušča novemu Evropskemu parlamentu in novi Evropski komisiji; ti bodo začeli delo najprej leta 2025.