Evropski komisar za podnebje Wopke Hoekstra vztraja pri mehanizmu, ki določa ceno ogljika za blago in surovine, uvožene v Evropsko unijo. To velja ne le za plastiko, kovine in aluminij, elektriko ter cement, ampak tudi za številne kemikalije.
Ta sistem naj bi zagotovil, da morajo uvoženi izdelki izpolnjevati podobna podnebna pravila, kot veljajo za evropske proizvajalce: tako imenovano zrcaljenje. Hoekstra je poudaril, da CBAM-daček ni toliko trgovinska dajatev, temveč predvsem okoljska taksa na uvoz snovi škodljivih za okolje.
Po mnenju Evropske komisije mora ta mehanizem ustvariti poštene pogoje za podjetja znotraj in zunaj Evropske unije. Uvozniki so tako vezani na enake podnebne standarde kot proizvajalci znotraj EU. Poleg tega se zdi, da so evropski kmetje že v zadnjih mesecih lanskega leta kupili velike količine kemičnih sredstev.
Promotion
Od uvedbe uredbe CBAM so nekatere države EU po protestih kmetijskih lobijev zahtevale, da se umetna gnojila izvzamejo iz sistema. Bojijo se, da bi lahko ukrep povečal stroške za kmete.
Evropska komisija je to zahtevo zavrnila. Po mnenju Bruslja bi začasna ustavitev sistema ustvarila dodatno negotovost za evropsko industrijo umetnih gnojil in podjetja, ki razmišljajo o investicijah. Da bi spodbudili vzpostavitev polnovredne industrije umetnih gnojil v državah EU, naj bi bilo zaželeno omejevanje uvoza, zatrjujejo.
Komisija pa prizna, da obstajajo pomisleki glede višjih uvoznih stroškov. Zato Bruselj želi sprejeti druge (trgovinske) ukrepe za znižanje cenovnih pritiskov. Eden od teh ukrepov je začasna ukinitev preostalih uvoznih dajatev na določene surovine za umetna gnojila. Gre predvsem za amonijak, ureo in nekaj drugih izdelkov.
Ta začasna ukinitev dajatev pa ne velja za uvožene surovine iz Rusije in Belorusije, od koder pravzaprav izvira velik del uvoženih umetnih gnojil. S tem ukrepom želi Komisija delno nadomestiti posledice podnebnega mehanizma. Po Bruslju lahko to pomaga omiliti stroške za kmetijstvo in industrijo.