Novi evropski komisar za kmetijstvo Janusz Wojciechowski poudarja, da se bo nova Evropska komisija osredotočila na spodbujanje ekološkega kmetijstva. Poleg tega po njegovih besedah mladi kmetje še niso dovolj podprti, da bi lahko ostali na kmetiji in se soočili s "težkimi izzivi kmetijstva".
Poljski komisar je pred kratkim imel nagovor na letni konferenci o prihodnosti in izzivih evropskega kmetijstva. Wojciechowski želi s 'ofenzivnim' načrtom bolje podpreti ekološko kmetijstvo ter zmanjšati intenzivno kmetovanje in uporabo pesticidov ter gnojil.
To se ujema s strategijo EU „Od kmetije do vilice“ (Farm to Fork), v okviru katere bo raziskano, kako lahko ekološka proizvodnja pomaga agroživilskemu sektorju postati bolj trajnosten. Novo evropsko komisijo želi to spodbuditi s subvencijami, ne pa kaznovati z globami. Prenovljena skupna kmetijska politika (SKP) bo uporabljena za spodbujanje najboljših praks.
Promotion
Po besedah Wojciechowskega je v EU več kot 12 milijonov hektarjev namenjenih ekološki proizvodnji na 200.000 kmetijah. Vendar pa se proizvodnja in poraba ekološke hrane znatno razlikujeta med državami članicami EU, pri čemer se poraba ekoloških proizvodov giblje od 10 odstotkov do 0,5 odstotka. Ekološko kmetijstvo je po njegovih besedah za mnoge Evropejce še vedno težko dostopno, ker so cene previsoke. Izpostavil je, da je poraba glavni razlog, ki ovira razvoj ekološkega kmetijstva v Evropi.
Pomanjkanje dostopa do cenovno dostopne zemlje za nove kmete velja za največjo oviro za novince v kmetijstvu: več kot polovico kmetijskih zemljišč v Evropi upravljajo kmetje, starejši od 55 let, skoraj tretjino pa kmetje, starejši od 65 let. Nasprotno pa le 6 odstotkov celotne površine zemljišč pripada kmetom, mlajšim od 35 let.
Wojciechowski želi omejiti tudi pogosto dolge razdalje za uvoz surovin. Razdalja med kmetijo in vilico naj bi se zmanjšala, samopreskrba pa povečala. Kot kontroverzen primer je izpostavil 36 milijonov ton soje, ki se letno uvaža iz Amerike, a bi jo lahko tudi države EU same pridelovale.
S svojimi predlogi je poljski komisar EU predstavil pogled na novo kmetijsko politiko EU, ki naj bi se skladala s podnebno nevtralnim Zelenim dogovorom podpredsednika EU Fransa Timmermansa. EU želi v desetih letih emisije onesnaževal zraka zmanjšati za polovico in doseči, da se Zemlja v tridesetih letih ne segreva več.
Njegovi predlogi vključujejo uvedbo davka za letalski in pomorski promet ter podražitev cestnega prometa, zasaditev dveh milijard dreves v EU in postavitev milijona polnilnih mest za čista električna vozila ob cestah.
Predlogi Timmermansa bodo močno vplivali na obsežno nizozemsko živilsko industrijo in kmetijsko proizvodnjo. Kmetijski sektor je pomemben del nizozemskega gospodarstva, a zaradi velike živinorejske populacije ga vse bolj obravnavajo kot največjega industrijskega onesnaževalca tal in zraka.
V nizozemski televizijski oddaji je (nizozemski) evropski komisar Timmermans v nedeljo dejal, da bo morala kmetijska industrija igrati veliko vlogo pri "trajnostnem razvoju Evrope". Evropska komisija Nizozemski ne bo ukazovala, da mora polovico živinoreje ukiniti. Nizozemska mora sama skupaj s kmeti najti način, kako še zmanjšati izpuste CO2 v kmetijstvu. "Intenzivno kmetijstvo ni več za ta čas. Hkrati pa kmetijstva potrebujemo. Brez kmetov ne moremo," je dejal evropski komisar Frans Timmermans.