Evropska unija mora vložiti vse finančne moči v medicinsko, socialno in gospodarsko obnovo po koronakrizi. Ne le iz solidarnosti z močno prizadetimi sosednjimi državami, ampak tudi zato, ker to dolgujemo prihodnji generaciji,” pravi predsednica Evropske komisije, Ursula von der Leyen.
Evropska komisija je predstavila načrte za prilagojen večletni proračun, potem ko so prej skupaj Francija in Nemčija ter skupina 'škrtih štirih' vložili nasprotujoče si predloge. Evropska komisija zdaj predstavljen predlog vsebuje ne le nekaj kompromisov na spornih točkah, temveč ponuja tudi nekaj ‘novih rešitev’. Te nove rešitve pa predstavljajo nove ovire, o katerih 27 držav članic EU še zdaleč ni soglasnih.
Večletni proračun 2021–2027, ki ga predlaga Von der Leyen, bo letno stal 1,85 bilijona evrov (1850 milijard). Iz tega bo za načrt okrevanja po koroni na finančnih trgih izposojenih 750 milijard evrov, od tega 500 milijard za donacije državam in 250 milijard za posojila podjetjem. To pomeni, da bo EU upravljala sklad, zanj se bodo morale vložiti prošnje in konkreti načrti, ter da bodo vsi finančni ministri nadzorovali izplačila.
Na prihodkovni strani se Evropska komisija poskuša spoprijeti z dvema problemoma hkrati. V mnogih državah EU nasprotujejo ‘transferni uniji’, kjer naj bi močne in bogate države EU soudeležene pri posojilih in primanjkljajih šibkih držav članic. Prav tako obstajajo pomisleki glede povišanja letnih prispevkov v EU.
Evropska komisija zdaj predlaga uvedbo evropskih davkov, na primer na plastične plastenke za enkratno uporabo, internetne dobičke, prometni davek za multinacionalke in okoljski davek na onesnažene uvozne izdelke. Ti »novi prihodki« so dolgoletna želja EU, a so do zdaj vedno blokirani s strani ministrov in voditeljev vlad. Ti do zdaj preprečujejo, da bi EU zbirala davčne prihodke neposredno; želijo, da financiranje EU poteka preko (njihovega nadzora) 27 držav članic.
Če se države EU še naprej upirajo lastnim prihodkom EU, bodo morale po letu 2025 končni račun koronaskladu plačati same in se potem ne smejo pritoževati zaradi zvišanja letnih članarin, je približen argument. Trenutni predlog vsebuje številne kompromise, katerih nekateri nasprotniki so zanje, nekateri podporniki pa proti.
V večletni pristop so vključeni tudi deli nove politike, kot je podnebna politika in Zeleni dogovor. Zaradi tega se v proračunih veliko »premika« (stare subvencije se zamenjajo z novimi ukrepi).
Tako je proračunu za kmetijstvo dodanih nekaj deset milijard, med drugim za več sajenja gozdov, večjo biotsko raznovrstnost, več razvoj podeželja in novo prehransko varnost od kmeta do mize. Nasprotno se proračun za znane kmetijske subvencije zmanjša za približno deset odstotkov, ti pa se delno preusmerjajo iz velikih kmetijskih podjetij v male družinske kmetije.
Dalje se zviša obvezni prispevek 27 držav EU v Bruselj. A letne znižane dajatve za neto plačnike Nizozemsko, Avstrijo, Švedsko, Dansko in Nemčijo bodo zaenkrat ohranjene. To je bila v hodnikih opažena kot vaba za pritožnike. Za Nizozemsko znaša letna olajšava približno 1 milijardo evrov.
Predsednik EU Charles Michel želi „tvegati vse“, da bi v nekaj mesecih dosegel dogovor o evropskem načrtu okrevanja. Zadevo namerava obravnavati na vmesnem vrhu z 27 predsedniki vlad čez tri tedne. Zaradi koronavirusa še ni jasno, ali bodo voditelji dejansko prišli v Bruselj na pravo srečanje. Po diplomatskih navedbah je osebni stik neprecenljiv pri občutljivih pogajanjih.
Nizozemski premier Mark Rutte pričakuje, da bo trajalo še nekaj časa, preden bo odločitev o EU skladu za okrevanje sprejeta. „V prihodnjem času bomo v Evropi vodili razpravo, ki bo res trajala. Na vrhu EU junija ne bo sprejeta odločitev,“ meni Rutte. V takem primeru bo odločitev sprejeta šele julija, ko predseduje Nemčija.
Rutte se za zdaj ni želel vsebinsko odzvati na predstavljeni paket. Iz skoraj vseh drugih evropskih prestolnic so prišla razumevajoča, nepritrjujoča in soglašajoča mnenja. Rutte je jasno povedal, da želi vztrajati pri „izhodiščih“, ki jih je Nizozemska skupaj z Dansko, Švedsko in Avstrijo zapisala na papir.
A zgleda, da Avstrija že pristaja na ‘delno donacije, delno posojila’. In diplomati v Bruslju pričakujejo, da Danska in Švedska, ki imata še svojo lastno valuto in nista v evroobmočju, ne želita stremeti po novi izjema v EU brez potrebe. V tem primeru grozi, da bo Nizozemska postala edina, ki bo še vedno proti…