To kaže, da v EU ni kvalificirane večine ne za prepoved ne za podaljšano dovoljenje. Za sprejetje vsake od teh odločitev je potrebno, da se z njo strinja vsaj 55 % držav članic EU, ki skupaj predstavljajo 60 % prebivalcev EU. Pred tem je bilo znano, da se tudi Belgija vzdržuje glasovanja, medtem ko je že jasno, da bosta Nemčija in Avstrija v vsakem primeru glasovali proti. Tudi Francija, Malta in Luksemburg niso za predlog Evropske komisije.
Minister Adema pojasnjuje, da njegovo odločitev o vzdržanju glasovanja temelji tako na znanstvenih priporočilih Ctgb (ki zagovarjajo dovoljenje za glifosat) kot na pobudi parlamenta za prepoved njegove uporabe. Prav tako pravi, da je kabinet naročil znanstvenikom dodatne raziskave o možnih zdravstvenih tveganjih, kot je na primer Parkinsonova bolezen.
Minister opozarja tudi, da tako evropski kot nizozemski postopki omogočajo takojšnjo prepoved uporabe glifosata, če bi se v prihodnje dokazalo, da obstajajo tveganja.
Ker v petek v Bruslju skupnega kvalificiranega sklepa ne bo, bo prihodnji teden v Komisiji za pritožbe izvedeno ponovno glasovanje. Pričakuje se, da ne bo prineslo drugačnih stališč. Evropska komisarka Stella Kyriakides je prejšnji teden v Evropskem parlamentu povedala, da bo predlog morda spremenila le na posameznih manjših točkah.
Če tudi po odločitvi pritožni komisije ne bo kvalificirane večine, ima Evropska komisija pooblastilo, da sama sprejme odločitev. To se je zgodilo tudi pred petimi leti, pri prejšnjem »začasnem« podaljšanju.
Le če bo prisotno dovolj »kvalificiranih« glasov proti, bo dovoljenje za glifosat po 12 do 18 mesecih poteklo. Nato države članice ne bodo smele več dovoljevati sredstev, ki temeljijo na tej učinkovini.