V sredo (20. maja) bo Evropska komisija predstavila dolgo pričakovano podnebno politiko Zelenega dogovora, hkrati z novo vizijo o varnosti hrane in biotski raznovrstnosti.
Načrte bosta v Bruslju predstavila podpredsednik Frans Timmermans in komisarka Kyriakides, pristojna za zdravje (varnost hrane, zdravila itd.). Predstavitev načrtov je bila že večkrat prestavljena, še vedno pa na evropski ravni ni soglasja glede financiranja obsežnih načrtov.
To prestavljanje je deloma povezano z vprašanjem, koliko denarja je treba nameniti za korona-megapaket in kako je treba temu prilagoditi večletni proračun EU za obdobje 2021–2027. Zaradi tega se 27 komisarskih članov EU in vlad EU še niso uspeli dogovoriti o tem, kako obsežen in kako drag mora biti Zeleni dogovor.
Promotion
Iz tega je tudi še nejasno, kako velik lahko bo novi proračun za kmetijstvo. Iz včerajšnjega nemško-francoskega kompromisa, ki sta ga dosegla Angela Merkel in Emmanuel Macron o prihodnjem financiranju EU, lahko sklepamo, da bodo sedanji socialni in ekonomski strukturni skladi, vlaganja na podeželju, kmetijske subvencije in drugi tokovi denarja EU preusmerjeni v bolj ciljno usmerjena plačila po Zelenem dogovoru. Iz prejšnjih izjav poljskega komisarskega za kmetijstvo Wojciechowskega je bilo razbrati, da želi sredstva EU subvencij premakniti od »hektarjev in ton agroindustrije« k dohodkom kmetijskih družin.
Strategija Farm to Fork (F2F) (od kmeta do krožnika), kot del evropskega Zelenega dogovora, je ena od glavnih prioritet sedanje Evropske komisije. Komisarka Kyriakides meni, da se mora kmetijstvo prilagoditi strožjim podnebnim in zdravstvenim pravilom ter da mora potrošnik spremeniti vedenje glede porabe. Nadaljevanje po stari poti po njenem ne more uspeti.
Čeprav politika močno vpliva na evropske kmete in vrtnarje, je vloga evropskega komisarskega za kmetijstvo Janusza Wojciechowskega pri novi politiki omejena. Prispeva k njej, vendar vodi komisarka Stella Kyriakides (varnost hrane in zdravje). Odgovarja komisarskemu za podnebje, Fransu Timmermansu.
V konceptni različici je zapisano, da bodo sprejeta evropska priporočila, ki določajo, koliko se mora do leta 2030 zmanjšati uporaba kemičnih pesticidov in umetnih gnojil. Po neuradnih poročilih naj bi cilj bil, da se uporaba teh sredstev do leta 2030 zmanjša za polovico.
Uradna beležka nizozemskega zunanjega ministrstva v Haagu kaže, da nizozemska vlada v grobem podpira novo evropsko podnebno politiko. Nizozemska se strinja s tem, da bodo uvedeni strožji kriteriji za onesnaževanje zraka z ogljikovim dioksidom in zmanjšanje uporabe pesticidov. Nizozemska vlada zagovarja postopno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov.
Nizozemska nadalje ugotavlja, da je predlog uredbe, ki jo predlaga Komisija, večinoma pozitiven sprejet s strani držav članic EU. Predlog ima ob široki podpori dobre možnosti za uresničitev. Tako kot Nizozemska tudi nekatere druge države članice podpirajo vključitev zaostrenega cilja za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov do leta 2030.