Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Piet Adema je konec lanskega leta sporočil Državnemu zboru, da bo leto 2023 obravnaval kot prehodno leto, a je Bruselj Nizozemsko posvaril in zahteva, da se držijo pravil EU.
Gre za posledice dveh ločenih okoljskih vprašanj: nove evropske Zelene pogodbe in prehranske strategije od kmetije do vilic, v kombinaciji s strožjimi zahtevami okvira za kakovost voda. Ta nova kmetijska politika skupne kmetijske politike je bila sprejeta šele konec lanskega leta, zato so morali kmetje na Nizozemskem dolgo časa počakati, kaj bo dovoljeno.
Poleg tega je Bruselj že lani Nizozemski sporočil, da ne sme več uporabljati izjeme (derogacija) za obremenitev z nitrati (beri: onesnaževanje voda zaradi raztrosa gnojevke na pašnikih). Tako jim odslej ni več dovoljeno gnojiti ob robovih jarkov in vodotokov.
Nizozemska mora onesnaženost z nitrati zmanjšati že letos in ne šele prihodnje leto. To je predvsem signal, da mora imeti izboljšanje kakovosti voda večji pomen na Nizozemskem. Po mnenju Bruslja je Nizozemska pravila razumela preveč ohlapno. Adema to imenuje "napaka v oceni".
Označevanje se nanaša predvsem na pašnike in vode v vodnih območjih Noord-Hollands Noorderkwartier, Delfland in Brabantse Delta. S tem je 42 odstotkov nizozemskih kmetijskih površin označenih kot onesnaženih območij.
Minister Adema je Komisijo strokovnjakov za zakon o gnojilih (CDM) zaprosil za mnenje o tem označevanju. Odločil se je za označevanje na ravni vodnih oblasti, saj trenutno še ni mogoče natančneje določati manjših vodnih teles.