Ravno v zadnjem letu mandata, ko je čas za žetev, Evropska komisija ne izgublja le enega svojih ključnih igralcev, ampak se tudi vse bolj pojavlja odpor proti ključnim zapuščinam Zelene pogodbe iz portfelja Timmermansa.
Ker je zdaj jasno, da bo Timmermans vodilno ime PvdA/GroenLinks, že v Bruslju krožijo številne špekulacije o tem, kdo ga bo nasledil. Pravzaprav: ali ga je sploh treba nadomestiti za tisto eno leto?
Kdo bo naslednje leto branil dogmo »Moraš trajnostno delovati«? Začasni nadomestnik, ki bo le nadziral trgovino? Kdo bo sicer zakoličil Timmermanseve klimatske zadeve za naslednje obdobje EU 2024–2029? Po pravilih bi morala Nizozemska predlagati novega kandidata za komisarskega člana. Toda nizozemska vlada je po odstopu VVD-premierja Marka Rutteja prehodna, tovrstni kandidati pa so politično še posebej občutljiva tema.
Bruselj najverjetneje meni, da je delo Timmermansa že skoraj končano, ostanek dela pa lahko opravi njegov sedanja pomočnik, zagnani urednik dosjejev Diederik Samsom. Če bo treba, lahko ostale zadeve prestavijo za po evropskih volitvah (junij 2024), ali pa katerega od sedanjih komisarskih članov »Podnebje« še za leto dodatno zadolžijo.
Ob tem gotovo upoštevajo, da v naslednjem letu in pol kmetijstvo in okolje ne bosta glavna ključna tema. Morda škoda za evropske kmete, toda EU v prihodnjem letu čaka vrsta drugih, zelo pomembnih izzivov, predvsem na geopolitičnem področju.
Med njimi so trgovinski odnosi z Združenimi državami Amerike in Kitajsko, posledice brexita ter ruska vojna v Ukrajini, ki so vsekakor nekoliko pomembnejše teme od vprašanja prepovedi glifosata. Kljub temu pa kmetijskemu lobiju v Bruslju že upajo, da bo predčasni odhod Timmermansa pomenil prehod »od odloga do odpovedi«. Mnenja o preostalih Timmermansovih dosjejih so še vedno precej razdeljena.
Tako morajo ministri za LNV še potrditi prepolovitev uporabe kemikalij v kmetijstvu. Še vedno morajo ministri in parlament doseči soglasje o skoraj razpuščeni Zaki za oživitev narave. Prav tako je treba sprejeti odločitev o zmanjšanju onesnaženosti vodnih tal z nitrati. Napovedane so tudi sprostitve glede uporabe glifosata in širitev tehnik gensko spremenjenih organizmov (GSO).
V takem scenariju (= še veliko dela v teku) lahko predsednica komisije von der Leyen prevzame preostali klimatski dosje in iz pizojmdnega možnosti naredi prednost. V bruseljskih hodnikih šepetajo, da si von der Leyen po evropskih volitvah želi ponovno imenovanje. Priporočljivo je, da konservativni nemški krščanski demokrati s tem niso navdušeni. Menijo, da je von der Leyen preveč naklonjena Timmermansu in preveč zelena.
Več srednjeevropskih krščanskih demokratičnih strank (in vodja EPP Manfred Weber!) meni, da mora EU ubrati desnejši kurs, z večjo pozornostjo na »gospodarstvo + sedanjost« in manj poudarka na »Zeleni dogovor + prihodnost«.
Za von der Leyen bi bilo uspešno zaključiti in zavarovati zadnje korake Timmermansa ne le lep diplomatsko-upravni dosežek, ampak bi lahko bila to tudi njena osebna kampanjska strategija.