Po besedah podpredsednika Evropske komisije so potrošniki, proizvajalci in kmetje ujete v prehranski sistem, ki je povzročil pretirano odvisnost od sintetičnih sredstev in uvožene krme. To je opisal kot agroindustrijski kompleks.
Timmermans je svoj govor imel na konferenci na Ministrstvu za prehrano in kmetijstvo (BMEL) v prisotnosti nemškega ministra Cema Özdemirja in predsednika pokrajine Baden-Württemberg Winfrieda Kretschmanna.
Ni bilo prvič, da je Timmermans spregovoril o dohodku in prihodnosti kmetijskega sektorja, a doslej predvsem v okoljski komisiji ENVI Evropskega parlamenta. Nedavno je tudi na univerzi v Italiji govoril o položaju kmetijskih zaposlenih.
Brez neposrednega omenjanja nedavnih predlogov Evropske komisije za zmanjšanje pesticidov v kmetijstvu (SUR) Timmermans ni uporabil besede 'prepoved', temveč je dejal, da moramo polovico kemičnih pesticidov nadomestiti z alternativami, več znanjem in natančnostjo ter uporabo najnovejše tehnologije.
S tem zagovorom je Timmermans nadaljeval na predhodni poziv nizozemskega evropskega poslanca Jana Huiteme (VVD), ki je lani v pogovoru za Nieuwe Oogst poudaril, da je bolje govoriti o 'nadomeščanju' kot o 'prepovedi'.
Poudaril je, da zmanjšanje emisij toplogrednih plinov ni edini izziv, ampak moramo tudi izboljšati stanje narave, da bomo lahko v prihodnje proizvajali dovolj in zanesljivo hrano. "Zdravje tal moramo obnoviti, saj vam vsak kmet pove: na mrtvi zemlji hrane ne morete pridelovati."
Po besedah komisarja za podnebje vemo že trideset let, da se podnebne spremembe dogajajo, zdaj pa tudi vidimo, kako poplave po močnem deževju v Nemčiji, Belgiji in Limburgu odnašajo stavbe, mostove in avtoceste.
Omenil je tudi Italijo in Španijo, kjer je suša vse večji problem, saj se večji deli države postopoma spreminjajo v puščave. Podnebne spremembe in izguba biotske raznovrstnosti bodo prav tako vplivale na našo prehransko varnost, je opozoril.
"Podnebne spremembe prihajajo, ali hočemo ali ne. Lahko se jim branimo. Pripravimo se. Daljše kot čakamo, dražje in težje bo."
"Ujeti smo v prehranski sistem, kjer dohodek kmeta ni samoumeven. Gre za sistem, v katerem tradicionalno osemdeset odstotkov kmetijskih subvencij skupne kmetijske politike konča v žepih dvajsetih odstotkov ljudi, ki pogosto niti niso kmetje. To vodi do sistema, kjer je dve tretjini žita namenjenega za živalsko krmo in ne služi hrani ljudi," je dejal Timmermans.
Opomnil je, da mora postati trajnostnejša ne le kmetijstvo, ampak celotna prehranska veriga, pri čemer morajo prispevati tudi trgovske verige, prevoz in predelava. "Pustite me, da sem natančen: ne kažem s prstom na kmetijstvo. Moramo biti zavezniki kmetov. Oni so ujete v sistem, ki koristi le peščici."
Timmermans je poudaril, da se mora zdajšnja generacija zavedati, da so prihodnje generacije odvisne od odločitev, ki jih danes sprejemamo. "Denar moramo vlagati v prihodnost kmetijstva, ne v žepe agroindustrijskega kompleksa. Vlagati moramo v življenja kmetov. Če želimo prihodnost za naše otroke, moramo vlagati v naravo in s tem začeti zdaj," je zaključil svoj govor.