Ukrajina je uvedla omejitve pri izvozu žit. Prepoved bo veljala do konca tega leta. Ukrajina je ena največjih svetovnih izvoznikov žita.
Po nedavnih ocenah je ukrajinska proizvodnja žita zaradi ruske invazije padla na le 40 do 50 odstotkov; pridelka ni mogoče spraviti domov, žita pa ni mogoče predelati. Za zdaj so ukrajinski mlečni kmetje še posebej prizadeti, saj je transport in prevoz praktično nemogoč.
Nekateri deli Ukrajine, ki so trenutno pod obstreljevanjem ruskih enot, igrajo ključno vlogo pri proizvodnji in izvozu pšenice v državi. Po podatkih ameriškega kmetijskega ministrstva (USDA) je večina pšeničnih pridelkov v Ukrajini skoncentriranih na jugovzhodu. Zaprtje dostopa do pristanišč ob Črnem morju bi močno motilo izvoz.
Pred tem je Madžarska že sprejela delno zaustavitev izvoza, da bi preprečila rast cen. Srbija bo od jutri dalje prepovedala tudi izvoz pšenice, koruze, moke in pekovskega olja, da bi omejila dvig cen zaradi ruske invazije v Ukrajini, je dejal predsednik Aleksandar Vučić. Madžarska je podobno predhodno sprejela delno prepoved izvoza za omejitev rasti cen.
Kmetje drugod po Evropi naj bi začeli obdelovati prej neuporabljena polja in povečali pridelavo žita, saj se kriza v Ukrajini nadaljuje. Politiki v Bruslju so zaskrbljeni zaradi rastočega vpliva spora med Rusijo in Ukrajino na oskrbo s hrano in cene.
Evropski komisar za kmetijstvo Janusz Wojciechowski je v Bruslju vodil prvo srečanje z novo »skupino strokovnjakov«, ki sta jo po nasvetu 27 ministrov za kmetijstvo ustanovili. Čeprav še ni nobenih uradnih informacij, bo ta skupina pripravila »akcijski paket za kmetijstvo«, ki ga bodo pozneje ta mesec obravnavali evropski politiki in ministri.
Poljska kmetijska spletna stran poroča, da bo krizni sklad EU v višini 497 milijonov evrov na voljo prizadetim kmetom, prav tako bo uveden začasen odkupni program za prašičerejsko industrijo. Ti ukrepi so predvsem namenjeni rejcem prašičev in perutnine, ki so najbolj prizadeti zaradi porasta cen gnojil in motenj v oskrbi z živalsko hrano.