Evropska komisija vztraja pri načrtih Green Deal, da se v osmih letih uporaba kemičnih pesticidov zmanjša za polovico. Ne bo prepovedi, a bo uveden sistem subvencij, ki bo kmetom pomagal preiti z manj kemikalij na več biološkega pridelka.
Evropska komisija prihaja z „obsežnim kompletom orodij“, ki bo del skupne kmetijske politike EU. Novi zakon o obnovi narave naj bi končal poslabševanje vodnih območij in zelenih površin.
Na javnih mestih, kot so parki, naravni rezervati in športna igrišča, bo uvedena popolna prepoved uporabe pesticidov. Poleg tega bodo za vsako državo članico EU določene obveznosti glede obnove narave. Ne gre za vzpostavitev novih naravnih območij, temveč za obnovo obstoječih zelenih in vodnih območij.
To so v Bruslju sporočili komisarji Timmermans (Podnebje), Sinkevicius (okolje) in Kyriakides (hrana in zdravje). „Kemična sredstva za zatiranje škodljivcev bomo nadomestili z varnimi alternativami,“ je dejala komisarica Kyriakides.
„Kmetje bodo v naslednjih petih letih deležni izjemnih evropskih sredstev za kritje stroškov prehoda.“ Za obnovo narave je do leta 2027 na voljo približno 100 milijard evrov v proračunu EU.
Zmanjšanje količine pesticidov za polovico do leta 2030 je cilj za celotno EU. Države članice EU k temu prispevajo od 35 do 65 odstotkov, odvisno od lastnih razmer. Za Nizozemsko to pomeni 50 odstotkov manj uporabe pesticidov. Države EU morajo o napredku letno poročati Bruslju.
Izvedbeni predpisi strategij Od kmetije do mize in Zeleni dogovor naj bi bili sprva objavljeni že marca letos, a so bili takrat „odstranjeni z dnevnega reda“ zaradi izbruha ruske vojne v Ukrajini in možnih posledic za svetovno prehransko situacijo. Kritiki pravijo, da bo manjša uporaba pesticidov vodila do manjših pridelkov in posledično do manj prihodkov kmetov.
Komisija zato napoveduje tudi obsežno študijo o „gonilnikih“ pridelave in distribucije hrane. Po besedah evropskega komisarja Timmermansa hrane ni premalo, ampak je celo presežek, pri čemer se vsak dan zavrže približno 20 odstotkov hrane. Poudarja, da „več istega ni rešitev“.
Poleg tega so nedavni razpravi in javnomnenjske raziskave s tisoči državljanov EU na tako imenovanih konferencah o prihodnosti pokazale, da več kot tri četrtine meni, da naj kmetijstvo postane „naravi prijaznejše“.
Predlog, ki je zdaj predstavljen, mora najprej odobriti Evropski parlament in države članice EU, preden začne veljati, in se lahko med trilogovnimi pogajanji še spremeni ali omili.