Britanska vlada je napovedala načrt »obnovitve« za kmetijsko, živilsko in pijačno industrijo, namenjen obnovi v obdobju po koroni in širitvi v obdobju po Brexitu.
Ta načrt »odbija nazaj« naj bi britanski agro-industriji omogočil rast njihovih trgovinskih dejavnosti v tujini, predvsem pa cilja na azijske izvozne trge, kot so Japonska, Nova Zelandija in Avstralija.
Napoved načrta za okrevanje in širitev sovpada z zastoji v britanskih pogajanjih o sporazumih o prosti trgovini tako z Združenimi državami kot z Evropsko unijo. Združene države so same veliki proizvajalec hrane in Združeno kraljestvo vidijo predvsem kot nov izvozni teren, zato niso navdušene nad uvozom britanskega kmetijstva, mlečnih izdelkov, agri in mesnih proizvodov.
Britanska pogajanja z EU so predvsem zastala, ker se Evropska unija drži pravil in meril, ki veljajo tudi drugod po Evropi, in ne želi za Britance narediti nobenih (pravnih in finančnih) izjem. Prav tako obstajajo velike razlike glede ribolovnih pravic EU v (britanskem delu) Severnega morja. Zaradi tega se britanski kmetijski sektor v nekaj mesecih lahko zna v hudih težavah in izgubi izvozne trge.
Če letos ne bo trgovinskega sporazuma med Londonom in Brusljem, to pomeni britanski izstop iz EU brez kakršnekoli ureditve, kar grozi z velikim trgovinskim kaosom. Nepridobitev trgovinskega sporazuma med EU in VB bi po skupni izjavi, ki so jo začetek junija objavili glavni deležniki agroživilskega sektorja v EU, močno prizadela agroživilski sektor obeh strani.
Napoved premierja Johnsona, da bo za kmetijstvo in živinorejo iskalo tudi izvozne trge v azijskih državah, velja kot odziv na prošnjo desetih britanskih kmetijskih organizacij prejšnji teden, da je treba britansko agro-industrijo nujno modernizirati in razširiti.
Po mnenju približno tridesetih organizacij je koronska kriza razkrila sistemske napake, ki so nastale zaradi dolgotrajnega pomanjkanja podpore domačim proizvajalcem hrane. Skupina zagovarja več izvoznih možnosti, nadomestitev uvoza, avtomatizacijo in nadgradnjo znanja. Za to po njihovem mnenju kratkoročno potrebujemo močne naložbe v lastne kmetijske, predelovalne in prehranske sektorje.
V spletu objavljeni izjavi britanska vlada navaja, da je sektor “dobro dela prilagajanje”, a je bil izvoz močno prizadet in da se vlada “zavezuje podpreti te ključne industrije, da ponovno vstopijo na mednarodne trge in še naprej povečujejo tržni delež.” Napoved je posledica naraščajoče zaskrbljenosti glede smeri britanskega agroživilskega trgovanja, ki je leta 2019 znašal 58 milijard evrov, po Brexitu ter glede še nejasnih prihodnjih odnosov med EU in VB.
Kmetijski, živilski in pijačni sektor je največja proizvodna industrija v Združenem kraljestvu in igra ključno vlogo v dobavni verigi hrane v državi, ki je leta 2018 v britansko gospodarstvo prispevala 121 milijard funtov in podpirala približno štiri milijone delovnih mest. Leta 2019 je britanski izvoz živil, krmil in pijač znašal 23,7 milijarde funtov, kar je za 4,9 % več kot leta 2018.