To je prvič, da je južnoameriška stran govorila o »nasprotnem predlogu«, poročajo brazilski in francoski mediji.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je prejšnji mesec predlagal svojemu brazilskemu kolegu Luli da Silvi prilagoditev pogodbe Mercosur. Čeprav specifične spremembe niso znane, je Da Silva to sprva označil kot blokado in vztrajal pri ratifikaciji.
Zdaj južnoameriški diplomati pravijo, da države Mercosur potrebujejo čas za pripravo nespecifičnega nasprotnega predloga.
V Evropski uniji narašča pritisk za spremembe pogodbe, ki je bila dogovorjena že pred nekaj leti, vendar brez okoljskih določil proti krčenju gozdov v brazilskem deževnem gozdu.
Ne samo evropske okoljske organizacije vztrajajo pri prepovedi izvoza kmetijskih in živilskih proizvodov iz Južne Amerike, če ti izhajajo iz nezakonite krčitve gozdov; tudi evropske kmetijske organizacije se tej zahtevi pridružujejo.
Če bi prostotrgovinska pogodba Mercosur med Evropsko unijo (EU) in državami Mercosur (Brazilija, Argentina, Urugvaj in Paragvaj) začela veljati, bi imela pomembne trgovinske posledice. Za države Mercosur bi to pomenilo dostop do evropskega trga z več kot 500 milijoni potrošnikov.
Za EU bi pogodba olajšala dostop na trg Mercosur. Evropska podjetja bi lahko izkoristila rastoče povpraševanje in nastajajoče trge v Južni Ameriki. Zlasti sektorji, kot so avtomobilska industrija, farmacevtska industrija, strojegradnja in kemična industrija, bi lahko imeli koristi od zmanjšanih trgovinskih ovir.