Kmetijske organizacije iz EU so podprle poziv britanske Nacionalne kmetijske zveze (NFU) k preboju v pogajanjih o britansko-evropskem trgovinskem sporazumu. Pogovori o obdobju po Brexitu so zastali, Evropski parlament pa celo grozi z glasovanjem proti.
Poziv je bil obravnavan med video konferenco o trgovini z agroživilsko blago med Veliko Britanijo in državami EU ter o grožnjih posledicah za britanska kmetijska podjetja, če pride do brexita brez dogovora. V tem primeru bodo za uvoz in izvoz veljala pravila Svetovne trgovinske organizacije (WTO), vključno s kvotami in uvoznimi dajatvami.
Videokonference, ki so jo organizirali NFU in še šest drugih britanskih oziroma EU-kmetijskih organizacij, se je udeležilo več kot 150 politikov, skupin za hrano in kmetijstvo ter drugih zainteresiranih. „Kmetje v EU in Združenem kraljestvu se zanašajo na čezmejno trgovino. EU pokriva več kot 70 % britanskega izvoza agroživilske hrane, zato je ključnega pomena, da se ta odnos ohrani z dogovorom o ničelnih tarifah in ničelnih kvotah,“ je povedala predsednica NFU Minette Batters.
Če bodo Britanci od prihodnjega leta naprej kot država zunaj EU sklepali lastne trgovinske sporazume z ZDA ali Kitajsko, bodo morali vzpostaviti tudi dogovore o kakovosti (okolje, delo itd.), uvozne dajatve (carine, DDV itd.) in pravila uvoza (najvišje količine, kvote itd.), tudi z Evropsko unijo. Premier Boris Johnson je pred kratkim prvič – kar je prestrašilo mnoge britanske kmete – povedal, da bi lahko od prihodnjega leta za izvoz nekaterih proizvodov v države EU začele veljati kvote in dajatve.
Poleg tega želi britanska vlada skleniti omejen trgovinski sporazum z EU, medtem ko britansko gospodarstvo želi ohraniti čim bolj svobodno trgovino z državami EU. Po EU-jevih zahtevah mora biti tak sporazum vključevati tudi ribištvo na britanskem Severnem morju.
Evropski parlament ne bo podpiral sporazuma za vsako ceno, so na sredinem razpravi o prihodnjih trgovinskih odnosih opozorili nekateri evropski poslanci. Nasprotujejo britanskemu predlogu, da se pogajajo le o izbranih političnih področjih, druga pa preskočijo.
Več govornikov je poudarilo, da se morata obe strani držati politične izjave, ki sta jo leta 2020 podpisala Združeno kraljestvo in EU, ki ponuja jasen okvir za prihodnji odnos. Evropski parlament bo moral na koncu potrditi morebitni nov sporazum. Ker do konca prehodnega obdobja ostaja le še šest mesecev, so pogajanja zastala.
„Parlament želi nov sporazum z Združenim kraljestvom, ki temelji na pošteni konkurenci in jasnih standardih s področja socialnih, delovnih in podnebnih pravic. Logično je, da ima država, ki želi dostop do evropskega trga s 450 milijoni prebivalcev, tudi določene pogoje. Seveda si želimo dogovor z Združenim kraljestvom, a ne za vsako ceno. To pomeni tudi, da se moramo resno pripraviti na scenarij, da sporazuma ne bo – s vsemi gospodarskimi posledicami,“ je dejala nizozemska poročevalka Evropskega parlamenta Kati Piri (PvdA). V četrtek bo sprejet sklep o napredku pri pogajanjih, sledila bo tiskovna konferenca.