Danska vlada nadaljuje s že zastavljeno potjo zmanjševanja birokracije v evropskih predpisih. Poudarek je na zniževanju upravnih obremenitev za podjetja in državljane.
Pomembna tema je tudi krepitev varnosti hrane. Danska želi pospešiti evropske odločitve o dovoljevanju novih genetskih tehnologij v kmetijstvu. Med državami EU in v Evropskem parlamentu obstajajo velike razlike v mnenjih, vendar Danska upa, da bo v prihodnjih mesecih dosegla dogovor.
Na dnevnem redu je tudi prihodnost skupne kmetijske politike. Obravnavajo se ukinitve zastarelih pravil ter okrepitev inovacij in trajnosti v sektorju. Vendar se Danci za zdaj izogibajo izjavam glede spornih vprašanj, kot so grozeče rezanje evropskega kmetijskega proračuna.
Danska pripravlja nov davčni sistem za izpuste toplogrednih plinov v kmetijstvu. Tako imenovani "tripartitni model" so razvili v sodelovanju z danskimi kmetijskimi organizacijami in sindikati. Davek naj bi v Danski začel veljati od leta 2030. Podoben okoljski davek bi lahko uvedli tudi v EU.
Po poročilu danske kmetijske revije Landbrugsavisen danski kmetje zaskrbljeno menijo, da bo ta davek poslabšal njihovo konkurenčnost. Čeprav danski načrt predvideva kompenzacije in podporo inovacijam, ostajajo skrbi glede gospodarskih posledic za srednje kmetijske družbe.
Medtem pa drugod po Evropi narašča odpor proti okoljskim pravilom v kmetijstvu. Kmetijski protesti proti obveznostim iz Zelenega dogovora so glasnejši, številne interesne skupine pa si prizadevajo za odlog ali ukinitev podnebnih ukrepov, ki omejujejo njihovo poslovanje.
V Evropskem parlamentu narašča politični pritisk za pregled obveznosti iz Zelenega dogovora. Vedno več strank si želi omiliti ali odložiti podnebne predpise. Danska bo med predsedovanjem tako morala najti ravnotežje med ambicijami za trajnost in politično podporo v EU.