Danska vlada je to odločitev sprejela tudi po intenzivnih pogovorih z Evropsko komisijo. Danska v zadnjih desetih do petnajstih letih, podobno kot Nizozemska in Irska, ni uspela dovolj zmanjšati onesnaženja v (obalnih) vodah.
Prej je Nemčija več let poskušala izogniti evropskim pravilom in je zaradi tega že leta 2014 izgubila izvzetje. Nekatera danska kmetijska podjetja imajo oprostitev pred direktivo o nitratih že 22 let, a bodo kmalu lahko na travnikih razširjala manj živinskega gnoja. Zaradi tega bo treba na kratek rok najti drugo lokacijo za približno milijon ton živinskega gnoja.
Izguba izvzetja ima velike posledice za sektor govedoreje, saj približno 40 odstotkov danskih mlečnih krav stoji v podjetjih, ki ga uporabljajo. Kmetje bodo morali najti do 35 odstotkov več površin za odlaganje živinskega gnoja drugje, ocenjujejo na dodatnih 30.000 hektarjev. Podoben položaj ogroža tudi Irsko.
V zadnjih letih so zaporedni nizozemski ministri za kmetijstvo zaman poskušali pridobiti dovoljenje za nadaljnje odložitev. Z Brusljem o tem ni mogoče razpravljati, deloma zato, ker je že dogovorjena postopna ukinitev, razporejena čez nekaj let.
Možnost zmanjšanja živalskega stanja je na Danskem že nekaj mesecev visoko na dnevnem redu, deloma po priporočilih strokovne komisije („zelena tripartita“), ki je svetovala uvedbo dodatnega davka na emisije dušika. V tem primeru lahko rejci prejmejo subvencijo za prehod na trajnostno in podnebno nevtralno proizvodnjo hrane.