Danski prašičerejci se upirajo pozivom Evropski komisiji za posredovanje na trgu prašičereje. Danski prašičerejci se bojijo, da bodo njihove sodobne kmetije oškodovane, če bo EU s subvencijami in intervencijami podpirala svoje šibkejše konkurente v drugih državah članicah.
Prejšnji teden je več deset evroposlancev iz skoraj vseh političnih skupin v desetih državah EU ponovno prosilo kmetijskega komisarja Wojciechowskega za podporo prizadetim prašičerejcem, denimo z odkupom in začasnim skladiščenjem prašičev ter odpiranjem novih trgov.
Tudi dva nizozemska člana komisije AGRI, Ruissen (SGP) in Schreijer-Pierik (CDA), sta podprla ta poziv. Kmetijske organizacije, kot so LTO in COPA-Cogeca, prav tako zagovarjajo intervencijo EU, vendar pa s tem ni strinjal nizozemski minister za kmetijstvo Staghouwer.
Promotion
Predlog pisma kmetijske komisije je pripravil in podpisal predsednik komisije Norbert Lins (EPP), ob soglasju politikov devetih od desetih skupin (le Zeleni so bili proti), a pismo formalno ni bilo potrjeno z glasovanjem v komisiji AGRI.
Zaradi omejitev zaradi korone, prašičje kuge in visokih cen energije so predvsem majhni in srednji prašičerejci močno posegli v svoje prihranke, so navedli v pismu. Obstaja strah, da bo v mnogih državah EU prašičerejska panoga izginila, tako da bodo ostale le še nekatere velike, močne izvoznice. Wojciechowski je že prej opozoril, da je tri četrtine evropskega trga s prašičjim mesom v rokah le nekaj velikih podjetij.
EU je leta 2011, 2015 in 2016 uvedla podobne ciljane ukrepe podpore, vendar so ti imeli le sorazmerno majhen vpliv na cene, so ugotovili raziskovalci z Inštituta za prehrano in inštitucijsko ekonomijo Univerze v Köbenhavnu. Po mnenju danske prašičerejske industrije bi bilo bolje, da se EU ne vmešava v delovanje prostega trga.
Vendar pa je komisar za kmetijstvo Wojciechowski v odzivu jasno povedal, da čeprav več vzhodnoevropskih držav zahteva podporo svoji prašičerejski industriji, so predvsem velike države proizvajalke prašičjega mesa proti temu, med katerimi so glavne proizvajalke, kot so Nemčija, Španija, Italija, Danska, Nizozemska, Švedska in Finska.
"Te sedem držav članic predstavlja skoraj dve tretjini proizvodnje prašičev v EU in jih niso prosile za tržne ukrepe. Mislim, da je to jasen znak in znak, ki ga ne morem spregledati."