Pravzaprav je le Nemčija prilagodila postopke izdaje dovoljenj zadnjim podnebnim ciljem EU v zadostni meri. To izhaja iz letnega poročila panoge WindEurope, ki je bilo objavljeno ta teden.
Evropska unija želi v sedmih letih zmanjšati emisije toplogrednih plinov za polovico glede na leto 1990. Poleg tega morata veter in sončna energija predstavljati najmanj 45 odstotkov celotne porabe energije. Veter igra ključno vlogo, a po podatkih WindEurope je njegova uvajanje precej zaostalo. Enako velja za nove naložbe v evropsko vetrno energijo.
Nizozemska želi v naslednjih letih podvojiti zmogljivost vetrne energije. Zato je na Severnem morju določila tri nova območja, kjer lahko postavijo na stotine novih vetrnic. Poleg tega je bila potrjena tudi predhodna določitev dveh drugih območij. To odpira pot za vetrne parke s skupno zmogljivostjo 10,7 gigavata, kar zadošča za oskrbo z zeleno elektriko več milijonov gospodinjstev.
Vetrni parki bodo zgrajeni v prihodnjih osmih letih. Potekali bodo postopki javnih naročil, v katerih lahko podjetja izrazijo svojo pripravljenost za izvedbo pod določenimi pogoji. Za te morske parke veljajo drugačni postopki kot za regionalne RES-transicije, v katere so vključene tudi uprave provinc in občin.
Evropa trenutno razpolaga s 255 gigavati vetrne zmogljivosti. Letno se doda približno 20 gigavatov. A za dosego ciljev je potrebno v povprečju dodati 31 gigavatov na leto. Prednjači predvsem Nemčija; tam je postopek izdaje dovoljenj skrajšan na dve leti. Drugi organi morajo slediti temu zgledu, saj so dovoljenja še vedno glavni ozki grlo evropske vetrne industrije, pravi krovna organizacija za vetrno energijo.

