Ponovni glasovanje v Odboru za pritožbe je potrebno, ker prejšnji mesec na Stalnem odboru za rastline, živali, hrano in krmo (SCoPAFF) ni bilo večine za ali proti podaljšanju. Za odločitev o glifosatu je potrebna kvalificirana večina: najmanj 55 odstotkov držav EU in 65 odstotkov prebivalstva EU.
Nemčija, Francija in Slovenija so se prejšnji mesec vzdržale, Hrvaška, Luksemburg in Malta pa so glasovale proti. Vzdržani in proti glasovalci skupaj predstavljajo 35,27 odstotka prebivalstva EU. Prag 65 odstotkov tako zagovorniki niso dosegli za las.
V zadnjih letih je več držav članic EU napovedalo, da bodo v pričakovanju EU uvedle lastne omejitve za glifosat. Francoski predsednik Macron je pred tem dejal, da je proti podaljšanju dovoljenja, vendar je to stališče opustil.
Na Nizozemskem je Državni zbor leta 2018 sprejel sklep za omejitev uporabe, a so ga v zadnjih letih zaporedni ministri Schouten, Staghouwer in Adema v EU niso zastopali kot uradno stališče.
Glifosat v kmetijskih sredstvih je že vrsto let sporni zaradi domnevnih zdravstvenih tveganj, ki jih navajajo nasprotniki. Ponovno dovoljenje je bilo leta 2017 na meji sprejemljivosti, predvsem zaradi obetavnega znanstvenega pregleda EFSA. Nizozemska je ena izmed štirih držav, ki to raziskavo spremlja. Dokler mnenje ni pripravljeno, si v Bruslju nihče ne želi sprejemati tveganih odločitev.
Za drugo krog glasovanja v torek to pomeni, da bi že sprememba mnenja Slovenije, ki predstavlja 0,47 odstotka prebivalstva EU, v prid podaljšanju zadostovala za začasno podaljšanje.
Torek bo tudi nekakšen preizkus glasovanja Nemčije, kjer po novem vlada sredinsko-leva koalicija z ministrom za kmetijstvo s stranke Zeleni, Cemom Özdemirjem. Nemčija je leta 2017 pod takratnim ministrom CSU Schmidtom glasovala za podaljšanje, kar pa je močno razjezilo koalicijskega partnerja SPD in je pomagalo zagovornikom doseči tesno večino.