Države EU so se odločile, da bodo prihodnje leto zmanjšale porabo plina za 15 odstotkov. S tem želijo evropske države zmanjšati svojo odvisnost od uvoza plina in nafte iz Rusije. Evropska komisija je prejšnji teden predstavila načrt za izredne razmere, saj nima zaupanja, da bo ruski plin še naprej pritekal.
Predvideva se, da bo v prihodnjih mesecih poraba plina zmanjšana za 45 milijard kubičnih metrov. Ursula von der Leyen, predsednica Evropske komisije, pravi, da je s dogovorom »postavljena trdna podlaga za nujno solidarnost med državami članicami v luči energetske ugrabitev Putina«.
Evropski računskega sodišče pričakuje, da načrti Evropske komisije ne bodo zadostovali, da bi Evropa postala neodvisna od plina in nafte iz Rusije do leta 2030. Sodišče opozarja, da je financiranje t. i. pripravljenega programa morda nezadostno.
Evropska komisija je pripravila sveženj ukrepov, s katerimi želi evropske države članice ločiti od plina, nafte in premoga iz Rusije. Do leta 2030 naj bi EU postala povsem neodvisna od Moskve. Načrt, poimenovan RePowerEU, predvideva dodatne naložbe med drugim v obnovljive vire energije, ki lahko dosežejo tudi 300 milijard evrov.
Denar prihaja med drugim iz velikega sklada za okrevanje po koroni. Poleg tega Komisija želi prodati dodatne emisijske dovolilnice v vrednosti 20 milijard evrov, države članice pa lahko preusmerijo tudi sredstva, namenjena kmetijstvu ali kohezijski politiki.
A po mnenju računskega sodišča je ta načrt deloma zgrajen na nestanovitnih temeljih, saj veliko temelji na pripravljenosti držav članic, da uveljavijo pravico do subvencij iz sklada za okrevanje po koroni, ki pa so lahko pogojevane.
Poleg tega naj bi bilo razdeljevanje denarja po enakem ključu, vendar pa veljajo povsem drugačne potrebe, navaja računsko sodišče. Nemčija je na primer ena od držav, ki je najbolj odvisna od ruskega plina, a po teh pravilih ima pravico le do 8,3 odstotka sredstev.