Evropski organ za varnost hrane (EFSA) meni, da za uporabo tehnologij selekcije CRISPR-CAS niso potrebna dodatna pravila EU. S tem EFSA sledi predhodni razsodbi Sodišča Evropske unije, ki je določilo, da so obstoječi kriteriji za ocenjevanje gensko spremenjenih organizmov (GSO) pri modifikaciji DNK rastlin zadostni tudi za CRISPR-CAS.
Z zadnjim prejšnji teden objavljenim novim mnenjem EFSA o CRISPR-CAS v rastlinskem sortnem izboru se popolna odobritev te tehnologije močno približuje. Evropska komisija je izdala zahtevo za to mnenje EFSA. Prej letos sta dva znanstvenika prejela Nobelovo nagrado za kemijo zaradi izuma »škarij« za izvajanje CRISPR-tehnike.
Ta oblika selekcije omogoča odstranjevanje okvarjenih ali škodljivih delcev DNK (»prikrojitev«) brez dodajanja novega (drugačnega) DNK. Zagovorniki pravijo, da s tem izpade argument nasprotnikov, da naj bi se »ustvarjala nova narava«.
Tehnologija se že uporablja v kemiji in pri razvoju zdravil, vendar pa uporaba v prehrambni verigi v EU še ni dovoljena. Strokovnjaki zdaj zaključujejo, da so trenutni varnostni pregledi zadostni: urejanje genoma ne prinaša dodatnih nevarnosti.
Nasprotniki poudarjajo, da ostaja gensko urejanje kontroverzna tehnologija z velikimi skrbmi glede zdravja ljudi in okolja. Evropski parlament je pred tem izrazil, da trenutni EFSA-kriteriji ocenjevanja niso zadostni za sodobne kemične selekcije in varstvo rastlin, kaj šele za nove tehnike DNK.
»S tem novim mnenjem EFSA le zamegli vodo. V nasprotju s trditvami povzročajo genske spremembe nove nevarnosti, ki se razlikujejo od konvencionalne selekcije,« je opozorila luksemburška evroposlanka Tilly Metz (Zeleni).
Nizozemski profesor John van der Oost (Univerza Wageningen & Raziskave) je že pokazal malo razumevanja za odpor do Crispr-Cas. »Kmetijstvo potrebuje to tehnologijo, da bo lahko hranilo tudi naraščajoče svetovno prebivalstvo,« je znanstvenik nedavno povedal strokovni reviji LTO Nieuwe Oogst.
»V celotni razpravi je premalo pozornosti namenjene ogromnim prednostim urejanja genov. Če vse prepustimo naravi, bomo morda morali čakati nekaj milijonov let na pravo mutacijo, pa tega časa nimamo.«
Tudi predsednica WUR Louise Fresco je zagovarjala omilitev pravil EU glede tehnike DNK-škarnic. »Nobelova nagrada naj EU spodbudi k razbremenitvi pravil za CRISPR-Cas, da bodo lahko hitro na trg prišle sorte, ki prispevajo k evropskemu Zelenemu dogovoru in boju proti lakoti. S tem bo Evropa pokazala, da dela na družbeno odgovorni, trajnostni prihodnosti,« je Fresco sporočila evropskim politikom.