V pismu ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu je zapisala, da bi mora hitro obnovitev infrastrukture ukrajinskih pristanišč olajšati nadaljnji izvoz kmetijskih pridelkov na svetovni trg.
EU in mednarodna skupnost so prav tako prispevali k vzpostavitvi solidarnostnih koridorjev, preko katerih ukrajinska žita in drugi kmetijski proizvodi potujejo po cesti skozi pet sosednjih držav EU do pristanišč na Baltskem morju. Prav tako se poglabljajo romunska pretovarniška pristanišča na Donavi kot notranja pot do pristanišč pri Konstanci ob Črnem morju.
Ukrajina je oktobra 2023 izvozila 4,6 milijona ton žita, od tega je bilo 3,6 milijona ton prepeljanih po morju, 1 milijon ton pa po železnici in cesti.
Ukrajina je z lastnimi močmi obnovila pomorski koridor na Črnem morju za izvoz žit, je na tiskovni konferenci v Dunaju povedala namestnica predsednika vlade Olha Stefanishina. Po njenih besedah je Velika Britanija vzpostavila poseben zavarovalni sklad za zagotovitev delovanja tega 'žitnega koridorja'.
Že nekaj tednov plujejo tovorne ladje iz ukrajinskih pristanišč tik ob obali NATO držav Bolgarije in Romunije proti jugu in proti Bosporju. Ta nova pomorska pot 'izven ruskega dometa' lahko ponudi reševalno linijo tudi za izčrpano jeklarsko industrijo v Ukrajini.
"Pomorski koridor je bistven za preživetje ukrajinskega kmetijstva," je dejal Jean-Francois Lepy, vodja žitne trgovine pri francoski agroindustrijski skupini InVivo. "Brez koridorja bo v letih 2024/2025 prišlo do resnih težav," je povedal ob robu letošnje Global Grain konference v Ženevi.