V projekt je bilo vloženih okoli 686 milijonov evrov evropskih subvencij, ki jih zdaj Evropska komisija zahteva nazaj. Denar je bil namenjen gradnji terminalov za pretovarjanje utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) v ciprski pristanišču Vasilikos. Obstaja sum, da so bila sredstva uporabljena v nasprotju s pravili in da gre morda za korupcijo ter slabo upravljanje.
Pomemben stranski razvoj je odločitev Kitajske, da se umakne kot financer projekta Vasilikos. Najprej je Kitajska napovedala znatne naložbe. Ta umik predstavlja veliko finančno in logistično oviro za projekt ter ogroža njegovo nadaljevanje.
Povečana zmogljivost za pretovarjanje utekočinjenega zemeljskega plina postaja še posebej pomembna potem, ko je Evropska unija pred dvema letoma skoraj popolnoma uvedla bojkot uvoza plina iz Rusije zaradi ruske vojne proti Ukrajini.
Vzporedno z evropsko preiskavo so tudi ciperške oblasti začele preiskavo morebitnih nepravilnosti pri oddaji javnega razpisa za projekt.
LNG-projekt v ciprskem pristanišču Vasilikos, ki naj bi postal prva terminalna točka za uvoz utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) na Cipru, je bil namenjen pomembni vlogi pri diverzifikaciji evropske energetske oskrbe. Prav tako se v pristaniščih drugih držav članic EU pospešeno gradijo terminali za pretovarjanje, uporabljajo pa se tudi začasne instalacije na priveznih ladjah.
V več pristaniščih EU je že uvedenih več takih dodatnih pretovornih naprav. V severnem nizozemskem pristanišču Eemsmond so privezane že dve ladji s takimi pretovornimi napravami. Utekočinjen zemeljski plin se pretaka pri temperaturi -162 stopinj Celzija. Nato se takoj vpelje v plinsko omrežje podjetja Gasunie. Utekočinjen zemeljski plin uvažajo iz Bližnjega vzhoda in Amerike. Tudi Nemčija ima pet takih plavajočih LNG-instalacij.