Evropska unija in Združene države Amerike so sočasno uvedle nove kazenske ukrepe proti ruski energetski industriji. Pod sankcije sodita tako nafta kot plin, s čimer skušata Bruselj in Washington dodatno izprazniti vojaški proračun Kremlja.
Glavni del evropskega paketa je prepoved uvoza in trgovanja s utekočinjenim zemeljskim plinom (LNG) iz Rusije. Krajše pogodbe potečejo v šestih mesecih, dolgotrajne pogodbe pa najkasneje do 1. januarja 2027.
Po mnenju evropskih voditeljev gre za zgodovinsko odločitev, ki močno prizadene ruski vojaški stroj. Ukrepi naj ne bi prizadeli le Rusije finančno, temveč tudi zmanjšali energetsko odvisnost Evrope.
Sankcije vplivajo na svetovni trg z nafto. Ker Kitajska in Indija iščeta nove dobavitelje, se zvišujejo cene nafte iz drugih regij. Trgovci pričakujejo tudi porast stroškov prevoza in zavarovalnih premij.
Drug pomemben del paketa je, da EU prvič uvaja sankcije tudi za tuja podjetja, ki omogočajo ruski izvoz. Še posebej so prizadeta podjetja v Aziji.
Na seznamu sankcij so med drugim kitajske rafinerije Liaoyang Petrochemical in Shandong Yulong ter trgovsko podjetje Chinaoil Hong Kong. Po podatkih EU kupujejo velike količine ruske nafte, s čimer predstavljajo pomemben vir prihodkov za Moskvo.
Združene države so z lastnimi sankcijami neposredno usmerile ukrepe proti ruskima naftnima gigantom Rosneft in Lukoil ter njunim številnim hčerinskim podjetjem. Washington trdi, da ta podjetja sofinancirajo vojno Kremlja.
Zaradi ameriških ukrepov so večja kitajska državna naftna podjetja začasno prekinila nakup ruske nafte po morju. Sama se bojijo, da bi jih lahko prizadele ameriške sankcije.
V Evropi istočasno nadaljujejo z ukrepi proti ruskemu sencnemu ladijskemu prometu. Več kot petsto ladij, ki prevažajo rusko nafto, ne bo več dobilo dostopa do evropskih pristanišč ali storitev.
Skupaj predstavljata odločitvi EU in ZDA največji usklajeni val sankcij od začetka vojne v Ukrajini. Njuni skupni cilji so: ekonomsko oslabiti Rusijo in politično podpirati Ukrajino.