Delni povratek ruskih mednarodnih bančnih transakcij bi bil ustrežek Moskvi, namenjen zagotoviti nadaljevanje izvoza ukrajinskega žita prek Črnega morja.
Mednarodni dogovori o tem (tudi z ZN in Turčijo) potečejo 17. julija, in ne kaže, da bi bila Moskva pripravljena za četrtič podaljšati prost prehod. V okviru tega dogovora je Ukrajina v lanskem letu izvozila več kot 32 milijonov ton, predvsem koruze in pšenice.
Moskva je v ponedeljek ponovno izrazila pesimizem glede možnosti podaljšanja dogovora. Na svetovnih trgih žita je bilo v ponedeljek malo neposrednih odzivov, cene pšenice so ostale skoraj nespremenjene.
"Obstaja splošno prepričanje na trgu, da se dobavni dogovor z Ukrajino ne bo podaljšal, razen če Rusiji ne bodo podeljene znatne ustrezke," je za Financial Times (FT) povedal evropski trgovec z žitom.
Zaradi zahodnega bojkota Rusije je država od lanskega leta izključena iz mednarodnega plačilnega sistema SWIFT. "Odmirjanje bančnih sankcij bi bila hitra metoda, da se Rusiji nekaj omogoči," je dejal trgovec in dodal, da obstaja še veliko dvomov, ali bo dogovor podaljšan.
Ker sta Rusija in Ukrajina dva največja svetovna kmetijska proizvajalca, sta pomembna igralca na trgih žita in oljnatih semen, od pšenice in ječmena do kolerabe in sončničnega olja. Rusija je prav tako dominantna na trgu umetnih gnojil.
Poleg povrnitve dostopa do sistema SWIFT si Rusija prizadeva tudi za ponovno oskrbo s kmetijskimi stroji in deli ter za odpravo omejitev pri zavarovanju in ponovno zavarovanje.