Evropska komisija skuša z omiljenim predlogom o naložbah v nove plinske in jedrske elektrarne preprečiti grozeči spor med državami EU. Komisarski člani so razkrili davčni predlog, v katerem so v nekaterih primerih naložbe v jedrsko energijo in zemeljski plin označene kot 'okolju prijazne'.
Predlog je bil sicer poslan državam članicam EU, vendar še ni bil uradno objavljen in še ni bil posredovan skupinam v Evropskem parlamentu. Naložbe v jedrske objekte bi po novih davčnih pravilih EU ('taksonomiji') dobile zeleno oznako le, če se uporabljajo najnovejše tehnologije. Prav tako mora biti zagotovljen zadosten denar in konkreten načrt za shranjevanje in obdelavo jedrskih odpadkov.
Nove plinsko-gorljive elektrarne bi bile dovoljene le, če bi zelo zmanjšale izpuste CO2. Trenutno predlagane 'izjeme' bi poleg tega veljale le naslednjih 20 let.
Predlog je zelo sporni in je že prejšnji mesec sprožil ostre razprave med evropskimi voditelji držav in vlad. Francija in deset drugih držav zagovarjajo jedrsko energijo, ker je lahko orodje pri prehodu k podnebni nevtralnosti, ki si jo je EU zadala do leta 2050. Vendar pa so med drugim Avstrija in Nemčija kategorčno proti zaradi nevarnosti jedrskih odpadkov.
Največji očitek okoljevarstvenikov in številnih držav EU je, da nove plinske in jedrske elektrarne, financirane s podporo Bruslja, zavirajo razvoj resnično čistih virov energije, kot sta sonce in veter. Bojijo se, da bodo vlagatelji svoje denar vložili v okolju manj prijazno energijo, kar bo zmanjšalo sredstva za naložbe v inovacije.
Nizozemski evroposlanec Bas Eickhout (Zeleni Levo) je o tem govoril kot o 'pranja okolju prijazne podobe' in nedavno izjavil, 'da lahko pozabimo na Pariški sporazum'. Komisar za podnebje Frans Timmermans je prej glede subvencij za nove jedrske elektrarne dejal, da jih po njegovem mnenju ni potrebno, čeprav predsednica komisije Ursula von der Leyen zagovarja njihove.
Po mnenju poznavalcev je majhna verjetnost, da bodo nasprotniki v Evropskem svetu zbrali kvalificirano večino za spreminjanje stališča komisije. Potrebnih je 15 držav članic, ki skupaj predstavljajo 65 odstotkov evropskega prebivalstva. Verjetnost za zavrnitveno večino v Evropskem parlamentu naj bi bila nekoliko večja.
Komproimis, da bi nove naložbe v plinske in jedrske elektrarne pod strožjimi pogoji v določenih primerih dovolili, velja za zmago francoskega predsednika Macrona. Za takšno rešitev si že vrsto let prizadeva, prav tako pa bo v prihodnjih šestih mesecih predsedoval EU.
Prav prejšnji konec tedna so v Nemčiji zaprli tri jedrske elektrarne. Država bo imela še tri, ki bodo zaprle čez eno leto. Nemčija se popolnoma odpoveduje jedrski energiji za proizvodnjo elektrike. Odločitev je bila sprejeta že leta 2011, neposredni vzrok pa je bila jedrska nesreča v japonski Fukušimi.
Na Nizozemskem je trenutno edina jedrska elektrarna, ki proizvede elektriko, tista v Zeelandu v Borsseleju. Ta jedrska elektrarna z močjo 485 megavatov zagotavlja približno 3 odstotke potrebne električne energije v državi. Gre za staro elektrarno, ki izvira iz leta 1973. Jedrska elektrarna Dodewaard je bila prva nizozemska jedrska elektrarna, ki je obratovala od leta 1969. Proizvodnja električne energije je bila tam ustavljena leta 1997.