Naslednji teden je v Bruslju in Evropski uniji 'Zeleni teden'. Tako evropski ministri za kmetijstvo kot Kmetijska komisija in Evropski parlament bodo ta teden sprejemali pomembne odločitve o novi skupni evropski kmetijski politiki (SKP), vsaj takšen je namen.
Kljub več kot dvema letoma pripravnih pogajanj ministri za kmetijstvo in politične skupine v Evropskem parlamentu še vedno niso dosegli soglasja o številnih vprašanjih, ne med seboj in ne znotraj skupin.
Evropski poslanci razpravljajo in glasujejo o načrtih za reformo skupne kmetijske politike (SKP). Ta sprememba naj bi naredila SKP bolj trajnostno, močnejšo in bolj prilagodljivo. Paket vključuje načrte za okrepitev obveznih podnebno in okoljsko prijaznih praks, zmanjšanje plačil velikim kmetijskim podjetjem ter sprostitev več sredstev za manjša podjetja in mlade kmete.
Gre za to, kako bo EU v obdobju od 2021 do 2027 skupno porabila 386,7 milijarde evrov za kmete in podeželska območja. Ministri se bodo sestali v ponedeljek in torek v Luxemburgu (z možnostjo podaljšanja do srede), Evropski parlament pa bo med ponedeljkom in petkom glasoval o številnih stališčih (z možnostjo podaljšanja do petkovega večera).
Po trenutnem stanju naj bi bile zadnje glasove ocenjene šele v petek popoldne okoli 17.30. Nekateri opazovalci celo menijo, da se bodo razprave morda zaključile šele na naslednji plenarni seji novembra.
Politični voditelji treh glavnih skupin v EP so prejšnji teden sporočili, da so dosegli 'smerni kompromis'. Krščanski demokrati (EPP), socialdemokrati (S&D) in liberalci (Renew) predstavljajo šestdeset odstotkov od 705 sedežev. A ni gotovo, ali bo njihova skupinska disciplina delovala, saj je bilo že prejšnji teden jasno, da so Kmetijska komisija AGRI, Proračunska komisija (BUDG) in Komisija za okolje (ENVI) še vedno razdeljene glede financiranja prihodnje smeri.
Vir velike razdvojenosti je vprašanje, v kolikšni meri se mora kmetijstvo v prihodnosti držati novih podnebnih in okoljskih pravil. V kmetijskih krogih je Zeleni dogovor videti kot velik krivec in predmet prepira. Nekateri trenutne kompromise v parlamentu in svetu ministrov vidijo kot prvi korak 'odstopanja' od kriterijev Zelenega dogovora v okviru nove SKP politike.
Poleg tega je 'kompromis' treh voditeljev skupin razložen kot poraz za skupino S&D. Po mnenju opozicijskih strank v parlamentu so se socialdemokrati sprijaznili s strategijo EPP in Renew, "da zdaj izkoristijo, kar je mogoče." Leva opozicija očita S&D, da premalo vztrajajo pri okoljskih in podnebnih ciljih Zelenega dogovora ter da skušajo 'nova' SKP obiti nujno potrebne trajnostne ukrepe.
Podobno nestrinjanje obstaja tudi med ministri za kmetijstvo držav EU. Vprašanje je, ali naj bo v prihodnje dvajset odstotkov sedanjih kmetijskih subvencij namenjenih 'ekološkim' ciljem ali trideset odstotkov. Ali naj bo popolna prepoved uporabe kemičnih zaščitnih sredstev za rastline ali delna. In ali naj to začne veljati takoj ali šele čez nekaj let. Ministri se prav tako še niso dogovorili, kolikšen odstotek kmetijskih zemljišč mora ostati rezerviran za robove polj z rastlinjem za čebele in razpršilec cvetnega prahu.
Ko bodo ministri in Evropski parlament sprejeli svoja končna stališča, se morata obe strani še uskladiti med seboj in nato z Evropsko komisijo. 'Nova' SKP bo zato najverjetneje začela veljati šele najzgodneje leta 2023.