Države EU niso zavezane, da bi prevzele prosilce za azil od drugih držav EU. V novem paktu o azilu Evropska komisija ugodi odporu nekaterih držav EU, kot so Poljska, Madžarska in Češka, ki že vrsto let zavračajo nastanitev beguncev.
Evropska komisija želi vzpostaviti sistem za krizne razmere, v katerih države EU sofinancirajo sprejem beguncev v drugih državah EU. Prav tako morajo države EU, ki ne želijo same sprejeti beguncev, posvojiti sprejem ali repatriacijo določenega števila migrantov v drugih državah.
Osredotočenost evropske migracijske politike mora biti na vrnitvi prosilcev za azil brez možnosti uspeha. Ta postopek mora biti hitrejši in boljši, meni vsakodnevno vodstvo EU.
Bruselj želi tudi izboljšane sprejemne centre 'na mejah' EU (v Turčiji, Libanonu ali Severni Afriki), kjer begunce hitro identificirajo, pregledajo in registrirajo. V petih dneh mora biti jasno, ali ima prosilec za azil pravico do dovoljenja za prebivanje ali pa mora biti vrnjen nazaj.
Evropski parlament bo novo strategijo obravnaval v četrtek zjutraj v Bruslju z namestnikom predsednika Evropske komisije Margaritisom Schinasom in evropsko komisarko za notranje zadeve Ylvo Johansson. Predstavila bosta predlog novega Paktu o azilu in migracijah članom parlamentarne komisije za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE).
Evropska komisija se dokončno odpoveduje ideji, lansirani leta 2016, da bi države članice lahko bile prisiljene sprejeti prosilce za azil, kar je skušala uveljaviti med migracijsko krizo leta 2015. Ta predlog niso nikoli sprejeli voditelji EU, ker je bilo preveč držav proti.
Namesto tega bo uveden sistem donacij in posvojitev. Če bo pritisk na južne države EU prevelik, morajo druge države priskočiti na pomoč. Prevzeti morajo skrb za zavrnjene prosilce za azil v eni od teh preobremenjenih držav in poskrbeti za njihovo vrnitev v državo izvora.
Če se države odločijo za sodelovanje pri sofinanciranju in posvojitvi, imajo skoraj eno leto časa, da uredijo vrnitev. Če jim ne uspe, morajo prosilca za azil vseeno sprejeti in nato iz svoje države nadaljevati delo na vrnitvi. Države EU in Evropski parlament morajo soglasno sprejeti nove zakonodajne predloge, kar lahko traja najmanj eno leto.
V prvem odzivu je nizozemska poslanka iz vrst PvdA Kati Piri dejala, da ostaja pravica do vložitve prošnje za azil znotraj Evropske unije nespremenjena. Prav tako so vse prošnje še vedno ocenjevanju posamezno. Ti temeljni principi so dobri, je povedala Kati Piri.
Pravi tudi, da je logično, da se več pozornosti posveti vračanju ljudi, ki nimajo pravice do azila. To predstavlja trenutno skoraj dve tretjini vseh prosilcev za azil. Opozorila je pa, da ta predlog izgleda predvsem solidaren do držav EU, vprašanje pa je, kako solidaren je do beguncev?
Ambicije za novo politiko so po mnenju evropske skupine Krščanske unije dobre, vendar se evroposlanec Van Dalen zaveda skrbi glede izvedljivosti načrtov. Van Dalen je migracijsko problematiko na grškem otoku Lezbos označil za veliko in poudaril, da ta načrt ne sme spodleteti. "Samo solidarnostjo ne bomo zadoščali. Pravilno je, da morajo vse države EU prispevati ali sprejemati. Če ne, morajo biti sankcije v obliki znižanja evropskih sredstev."