Evropska unija kot pričakovano Britanskemu kraljestvu podeljuje največ tri mesece podaljšanja za Brexit. To je sporočil predsednik EU Donald Tusk. Britanci lahko prav tako odidejo prej kot 31. januar, če Parlament prej potrdi sporazum o ločitvi.
EU-ambasadorji 27 ostalih članic so se v ponedeljek zjutraj strinjali s tremi meseci podaljšanja, ki ga je zahteval britanski premier Johnson. Tako je dokončno preprečen trd Brexit brez dogovora 31. oktobra.
Francoska vlada je sprva dajala prednost krajšemu podaljšanju, vendar je kljub temu pristala na tri mesece. EU pa kot strogo zahtevo postavlja, da sporazuma o pogojih odhoda, ki sta ga v tem mesecu sklenila z Johnsonom, ni dovoljeno spreminjati.
Čeprav se je francoska vlada pritoževala nad tremi meseci podaljšanja, je očitno za Pariz zadostno sedanji »a lahko tudi prej«. Če bi britanski parlament vseeno sprejel ureditev o odhodu, bi lahko Brexit postal dejstvo že na prvi dan naslednjega meseca, na primer 1. decembra.
EU očitno predvideva, da je no-deal Brexit 31. oktobra odpadel. Bruselj odločitev daje britanskemu premierju Borisu Johnsonu upanje, da bo lahko še letos izvedel nove volitve, če bo za to prejel podporo dela opozicije.
Kasneje danes želi premier Johnson znova vložiti predlog za predčasne parlamentarne volitve. Opozicija v spodnjem domu je pripravljena sodelovati le, če bo škodljivi no-deal Brexit dokončno izključen in če bo spodnji dom potrdil vse potrebne britanske zakone.
Ta »pripadajoča zakonodaja« bi lahko še povzročila velike težave, saj ni jasno, kakšna vrsta trgovinskega sporazuma naj bi med Veliko Britanijo in EU nastala. Pogajanja bi lahko trajala celo tri leta. Še posebej opozicija Labour meni, da mora biti del britanskega gospodarstva in trgovine še vedno na nek način povezan z EU.
Poleg tega sta dve opozicijski stranki, LibDems in škotski nacionalisti, vložili lasten predlog za predčasne volitve. S tem bi bila organizacija volitev v rokah parlamenta in ne več konzervativne vlade. Predlog lahko uspe le, če ga podprejo nekateri odklonilni poslanci Laboura. V Labouru, tako kot v vodilni konservativni stranki, obstajajo velike delitve med politiki glede nadaljevanja ali prekinitve članstva v EU.
Teoretično je mogoče, da omenjeni dve stranki skupaj s konservativci dosežejo kompromis, vendar zaradi trenutnih političnih nesoglasij in sovražnega odnosa med britanskimi strankami to ni verjetno.
Nedavne ankete kažejo, da bi morebitna škoda za konservativno stranko bila manjša, ker je premier Johnson »nekaj že dosegel«. Labour pa bi utrpel velik poraz, saj bi številni nasprotniki Brexita prešli k LibDems ali škotskim nacionalistom ali Zelenim, ki bi lahko vodili kampanjo za ostanek v EU.