Ti dve državi sta menili, da mora sedanja unija najprej reorganizirati in modernizirati same sebe, preden sprejme nove članice. Ni jasno, ali se glede tega zdaj razmišlja drugače zaradi ruske vojne proti Ukrajini.
Evropski parlament meni, da se ne smejo imenovati za kandidatinje le Moldavija in Ukrajina, ampak tudi Bosna in Hercegovina. Evropski politiki menijo, da je treba spremeniti kriterije za sprejem: pogajanja morajo biti zaključena v šestih letih, prav tako je treba omogočiti uvedbo vmesnih kazenskih sankcij.
Poslanci EU vidijo politiko širitve kot najmočnejše geopolitično orožje unije, zlasti glede na naraščajočo grožnjo Rusije. Države, ki si želijo vstopiti, lahko že zdaj uskladijo svojo zunanjo in varnostno politiko s politiko EU. Nekatere to tudi počnejo.
Evroposlanci pa kritično gledajo na Srbijo, ki ni sledila sankcijam EU proti Rusiji. Po besedah evropske poslanke Tineke Strik (GroenLinks) je ruska agresija 'upravičeno' privedla do večjega zanimanja za širitev EU.
Nizozemska ostaja proti vstopu Bolgarije v brezvizno območje Evrope, schengensko območje. Romunija in Hrvaška pa sta pripravljeni na sprejem. Po besedah nizozemskega premierja Marka Rutteja Bolgarija še ni izpolnila pogojev za potovanje bolgarov skozi države EU brez nadzora potnih listov.
Rutte je odločitev, da se Romuniji zdaj dovoli vstop, označil kot "velik korak", potem ko je Nizozemska leta zavirala njihov vstop v schengenski režim. Evropska komisija in evropski parlament menita, da so vse tri države upoštevale dogovore, ki so bili sprejeti v preteklosti.
8. decembra bo tematika obravnavana na sestanku ministrov EU za pravosodje in notranje zadeve. Pri glasovanju o sprejemu novih članic schengenskega območja in o širitvi EU je potrebna soglasnost.